text
stringlengths 254
751k
| id
stringlengths 47
47
| dump
stringclasses 96
values | url
stringlengths 14
2.18k
| date
stringdate 2013-05-18 12:20:31
2024-04-25 15:52:08
| file_path
stringlengths 125
155
| language
stringclasses 1
value | language_score
float64 0.6
1
| language_script
stringclasses 1
value | minhash_cluster_size
int64 1
681k
| top_langs
stringclasses 1
value | score
float64 2.6
4.9
|
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Drakula
Vsebina
Legenda o Drakuli [uredi]
V romunščini »dracul« pomeni hudiča ali zmaja, verjetno so ta pridevnik dobili pogumni romunski bojevniki med 14. in 19. stoletjem ter vitezi Zmajevega reda. »Dracula« (Drakula) pa je pozdrav, ki je pomenil »sin dracul«. Izmed teh sinov je najznamenitejši transilvanski vladar Vlad III. Tepes (1431-1476). Njegov oče Vlad Dracul postane princ Vlaške po paktu z ogrskim kraljem. Ko ogrski kralj umre, sklene novo zavezništvo s turškim sultanom, vendar Ogri leta 1442 premagajo Turke in Vlad Dracul izgubi transilvanski prestol. Ponovno si želi pridobiti prestol v večletnih vojnah, med tem ga zajamejo Ogri in delo nadaljuje sin Drakula, ki za nekaj mesecev zasede Vlaško 1448 in za kar 6 let leta 1456. Med svojo vladavino je pobil več kot 40.000 očetovih sovražnikov, izdajalcev in brezčastnih trgovcev. Od tod verjetno izhaja legenda o vampirju, ki jo je pozneje povzelo več piscev.
Splošno o Drakuli [uredi]
Roman Drakulo je leta 1897 napisal irski pisatelj Bram Stoker. Glavni antagonist je bil vampirski grof Drakula.
Drakulo so razvrstili v več literarnih žanrov, med drugim v vampirsko literaturo, med srhljivke, gotski roman in med invazijsko literaturo. Glede na strukturo gre za pisemski roman, kar pomeni, da je napisan v pismih, dnevniških zapiskih, ladijskih dnevnikih, ipd. Literarni kritiki so preiskali mnoge teme v romanu kot je npr. vloga žensk v viktorijanski kulturi, konvencionalna in konzervativna spolnost, imigracije, kolonializem, postkolonializem in folkloro.
Povzetek zgodbe [uredi]
Roman v glavnem sestavljajo dnevniški vpisi in pisma, katere so napisali različni pripovedovalci. Ti pripovedovalci so obenem tudi glavni protagonisti romana. Stoker pa je zgodbo občasno začinil še s časopisnimi izrezki, katerih dogodkom naši pripovedovalci niso bili vedno priča.
Zgodbo začne pripovedovati Jonathan Harker. Gre za novopečenega angleškega nepremičninskega svetovalca, ki potuje z vlakom in kočijo vse od Anglije pa tja do sesedajočega se starega gradu grofa Drakule - ta se nahaja v Karpatih na meji med Transilvanijo in Moldavijo. Cilj njegove naloge je, da ponudi Drakuli pravno podporo v zvezi s transakcijo neke nepremičnine. Potek celotnega opravka nadzira Harkerjev delodajalec Peter Hawkins iz Exetra v Angliji. Na začetku ga je Drakula očaral s svojim veličastnim vedenjem, a prav kmalu je Harker spoznal, da je postal ujetnik tega zloveščega dvorca. Začel je tudi spoznavati vznemirjajoče aspekte Drakulinega nočnega življenja. Neko noč, ko je iskal svojo pot ven iz gradu, je padel pod urok treh brezmilostnih ženskih vampirk, Drakulinih nevest. V zadnjem trenutku ga je rešil grof, ki je želel ohraniti Harkerja dovolj dolgo pri življenju, da bi ga oskrbel s preostankom pravnih nasvetov in ga poučil o Angliji in Londonu. Harker je komaj pobegnil iz gradu.
Malo zatem ruska ladja Demeter dvigne sidro v Varni in v času hudega neurja prispe na obrežje Whitbya v Angliji. Vsi člani posadke manjkajo in veljajo za mrtve. Najdejo le truplo kapitana, ki je privezano na krmilo. Najdejo dnevnik kapitana, v katerem so zapiski o nenavadnih dogodkih, ki so jih spremljali med potjo. Ti dogodki so vodili do postopnega izginotja celotne posadke. Menili so, da se na nesrečnem plovilu nahaja neka zlonamerna osebnost. Opisana je bila tudi žival, ki naj bi skočila z ladje na obrežje in je izgledala kot ogromen pes. Tovor z ladje pa so označili kot srebrni pesek in škatle polne zemlje iz Transilvanije.
Prav kmalu Dracula izsledi Harkerjevo predano zaročenko Wilhelmino (Mino) Murray in njeno prijateljico Lucy Westenra. V enem dnevu Lucy zaprosijo za roko kar trije gospodje: zdravnik John Seward, Quincey Morris in hvalevredni Arthur Holmwood (kasnejši Lord Godalming). Lucy zavrne Sewarda in Morrisa ter sprejme snubitev Arthurja Holmwooda. Kljub zavrnitvam se odločijo, da bodo vsi ostali prijatelji. Drugo omembe vredno srečanje je tisto med Drakulo in Sewardovim bolnikom, Renfieldom. Renfield je nor moški, ki je insekte, pajke, ptiče in ostala bitja, glede na njihovo velikost, z namenom, da posrka njihovo življenjsko energijo. Renfield deluje kot nek posrednik, ki zbira sledove za Drakulo in ga obravnava kot gospodarja.
Lucy prične izginjati na nenavadne načine. Vsi njeni snubci se vznemirijo in Seward pokliče iz Amsterdama svojega starega učitelja Abrahama van Helsinga. Van Helsing takoj odkrije, kaj je narobe z Lucy, a se trudi ne prehitro sklepati. Ve namreč, da bo Sewardova vera vanj omajana, če prične govoriti o vampirjih. Van Helsing poskusi z množičnimi krvnimi transfuzijami, a očitno je, da ne pomaga nič več. Na večer, ko se mora Van Helsing vrniti v Amsterdam (in je njegovo sporočilo Sewardu, naj pazi na posestvo Westenrajevih, ponesreči poslano na napačen naslov), Lucy in njeno mati napade volk. Ga. Westenra, ki ima težave s srcem, umre od strahu, Lucy pa očigledno umre kmalu zatem.
Lucy pokopljejo, a že kmalu po njenem pogrebu se pojavijo članki v časopisih, ki govorijo o pogrešanih in preganjanih otrocih. Otroke naj bi ponoči lovila »bledolična dama«, nekateri so jo celo označevali kot lepo. Van Helsing je vedel, da je to Lucy, ki je postala vampir. Odloči se, da bo Sewardu, lordu Godalmingu in Morrisu, povedal vso resnico. Van Helsing jo skupaj z njenimi snubci poišče in po vznemirjajočem soočenju med njo in Arthurjem, ji prebodejo srce, jo obglavijo in napolnijo njena usta s česnom.
V tem času se Jonathan Harker vrne z okrevanja v Budimpešti (kjer se mu je Mina pridružila in se z njim poročila). On in Mina se tako pridružita koaliciji, ki osredotoči svoje delovanje na obračun z grofom Drakulo.
Ko Drakula izve za zaroto proti njemu, se odloči maščevati. Tako prične obiskovati Mino in jo vsaj trikrat ugrizne. Drakula dovoli Mini piti tudi njegovo kri, tako da se med njima ustvari duhovna vez, s katero lahko Mino nadzira. Edini način, s katerim se to da preprečiti, je da ubijejo Drakulo. Mina počasi podlega krvi vampirja, ki teče skozi njene vene. Tako pada iz stanja podzavesti v stanje delnega transa, v katerem je z Drakulo telepatsko povezana. Ravno skozi to vez pričnejo slediti Drakulinim premikom. Kje je Drakula, lahko ugotovijo le, ko hipnotizirajo Mino. Ta zmožnost pa postaja vedno slabša, bolj ko se gradu približujejo.
Drakula pobegne nazaj v Transilvanijo v svoj grad. Sledi mu skupina z Van Helsingom na čelu. Tik pred sončnim zahodom ga najdejo in ga uničijo, tako da mu z nožem prerežejo vrat ter mu ga kasneje zapičijo v srce. Drakula se spremeni v prah. Njegov urok se izniči in Mina nima več znakov ugrizov. Preživeli se vrnejo v Anglijo.
Zunanje povezave [uredi]
- v angleščini:
|
<urn:uuid:8f767f78-9c9f-4170-83c1-902e197692c0>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Drakula
|
2013-05-21T22:02:47Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700795821/warc/CC-MAIN-20130516103955-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 82
|
{}
| 3.8
|
'Bolj si izobražen, manj primernih delovnih mest je na voljo!'
Mladi dandanes živijo v velikih skrbeh. Kljub visoki izobrazbi ne najdejo službe, če jo, so plače majhne, delovne pogodbe so le za določen čas, o lastnem stanovanju pa lahko le sanjajo, opozarjajo v sindikatu Mladi plus.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Goran Lukič, samostojni svetovalec ZSSS za socialno področje (Foto: Blaž Garbajs)
"Bolj si izobražen, manj primernih delovnih mest te čaka!" bi lahko v enem stavku povzeli podatke, s katerimi je danes postregel Goran Lukič, samostojni svetovalec ZSSS za socialno področje. "Danes je na zavodu za zaposlovanje nekaj več kot 600 prostih delovnih mest, od tega je za diplomante vseh bolonjskih stopenj na voljo le 9 mest, za osebe z doktorsko izobrazbo pa ni trenutno niti enega prostega delovnega mesta v Sloveniji," je začel današnjo novinarsko konferenco, na kateri so sindikati javnosti predstavili najbolj pereče probleme mladih in možne smernice za njihovo reševanje.
V štirih letih se je število brezposelnih 'mladih učenjakov' podvojilo
Iz leta v leto je več mladih, ki si po opravljenem študiju neuspešno iščejo zaposlitev. Od leta 2008 do danes se je število brezposelnih mladih dvignilo na 24.000. Še posebej je negativen skok opazen v starostni skupini med 25 in 29 leti, kjer se je število registriranih brezposelnih povečalo za skoraj 6.000. "Število visoko izobraženih mladih na zavodu za zaposlovanje se povečuje. Samo od leta 2008 do danes se je njihovo število podvojilo in trenutno znaša okoli 9.500 oseb," je dejala sekretarka sindikata Mladi plus Darja Cerovšek in dodala, da veliko težavo mladim, ki si po končanem šolanju iščejo zaposlitev, predstavlja zahteva delodajalcev po vsaj treh letih delovnih izkušenj.
Veliko oviro za mlade pri vstopu na trg dela predstavlja tudi priznavanje delovnih izkušenj. Po zadnjih razpoložljivih podatkih se za sedmo stopnjo izobrazbe zahteva tri leta delovnih izkušenj. (Foto: Thinkstock)
Velika težava je tudi to, da so mladim povečini na voljo le kratka atipična pogodbena razmerja, ki v bistvu pomenijo dodatno izključevanje iz sistemov socialnega zavarovanja, saj so le-ti močno pogojeni z dolžino zaposlitve, še pravi. Prav pri mladih se razmerje med zaposlitvami za nedoločen in določen čas vse bolj premika v smer zaposlitev za določen čas. Tako se je med letoma 2005 in 2010 število ljudi, starih do 24 let, zaposlenih za nedoločen čas znižalo s 30.000 na 21.000.
Po besedah sindikata ima krajšanje pogodb o zaposlitvi tudi dolgoročne posledice, kar se najbolj vidi v pokojninski blagajni. Od leta 2002 do 2011 se je namreč število zavarovancev v starosti od 15 do 29 let zmanjšalo za 25 odstotkov. Pri zavarovancih v starostnih razredih od 20 do 24 let, od 25 do 29 in od 30 do 34 let se je skrajšala tudi povprečna pokojninska doba, in sicer za 4 mesece, 1 leto in 6 mesecev ter 2 leti in 7 mesecev.
Sindikat predlaga uvedbo pripravništev
Kot je pojasnil Lukič, na področju zaposlovanja sindikati predlagajo vzpostavitev nacionalnega sistema pripravništva. To bi moralo biti ustrezno plačano in zagotavljati ustrezno socialno varnost. Poleg tega predlagajo tudi dodatno obdavčitev zaposlitev za določen čas, implementacijo evropske garancije za mlade brezposelne, ki vsaki mladi osebi v štirih mesecih po koncu zaposlovanja zagotavlja službo, pripravništvo ali nadaljnje zaposlovanje. Ob vsem tem še dodajajo, da bi bilo dobro, če bi priznavali tudi neformalna znanja in izkušnje.
Nakup stanovanja za mlade "misija nemogoče"
Čeprav je v Sloveniji trenutno praznih približno 100.000 stanovanj, imajo mladi vedno večje težave z nakupom stanovanja. "Banke kreditno sposobnost povezujejo z zaposlitvijo za nedoločen delovni čas, ki pa je za mlade skoraj povsem nedosegljiva," opozarja Cerovškova in dodaja, da je položaj še dodatno poslabšala ukinitev subvencij za reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin. Kot je dodal Lukič, sindikati na področju reševanja stanovanjske problematike med drugim predlagajo uvedbo davka na prazna stanovanja in uvedbo davčnih ugodnosti za investitorje, ki v stanovanjskih novogradnjah zgradijo določen delež neprofitnih stanovanj.
Svoje predloge bodo vladi predstavili v kratkem. "Upam, da nam bodo odgovorne institucije tokrat prisluhnile. Prva priložnost bo že jutri, ko bo potekala seja ekonomsko-socialnega sveta, na kateri bo obravnavana tudi točka, v kateri je problematika zaposlovanja mladih. Predstavili bomo vse te probleme ter tudi konkretne predloge. Vsi upamo, da bo to odskočna deska za naprej. Upamo, da se ne bomo znova le ponavljali in grdo gledali," je na koncu še pojasnil Lukič.
|
<urn:uuid:d5cfbedd-4e70-4044-adb0-02a4e8551004>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.24ur.com/novice/slovenija/bolj-si-izobrazen-manj-primernih-delovnih-mest-je-na-voljo.html
|
2013-05-21T22:16:46Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700795821/warc/CC-MAIN-20130516103955-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
Digitalni viri v humanistiki in umetnosti
4. -7. september 2011
Ningbo, Kitajska
EPEKA je sodelovala na mednarodni konferenci z naslovom Digitalni viri v humanistiki in umetnosti, ki ga organizira Center za napredne študije iz Notthingamske univerze in se je odvijala na Univerzi Ningbo na Kitajskem.
Tema letošnje konference je bila odkrivanje novih povezovanj v različnih družbah in kulturah, ki so omogočene z mešanjem virtualnega in fizičnega prostora, prečkajo čas in prostor. To vse s pomočjo virtualnega ter z razvojem inovativnih metodologij. Vključevanje različnih področij znanosti in odkrivanje novih meja znotraj humanistike, umetnosti in kreativnih industrij. Ta konferenca je kritično preučevala znane pojme na lokalni in globalni ravni, ter mrežo na kulturnem področju.
V imenu EPEKA je sodeloval Peter Tomaž Dobrila, ki je imel predavanje z naslovom Kultura je generator razvoja in intermedijsko razstavo Pegla.
|
<urn:uuid:1a00c0fd-c122-4820-af33-bcc2a1bbc9ab>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.epeka.si/index.php/sl/dogodki/178-digitalni-viri-v-humanistiki-in-umetnosti.html
|
2013-05-21T22:08:36Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700795821/warc/CC-MAIN-20130516103955-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
Prva mednarodna harmonikarska delavnica JV Evrope
Datum: od 19.08.2012 do 26.08.2012
Lokacija: Brežice
Kraj: Brežice
Organizator: Občina Brežice, Zavod Evforija (Slovenija), Dunavska mreža Zagreb (Hrvaška) in KUD Kosta Abraše
BREŽICE, 19. - 26. avgust
Delavnica je namenjena vsem harmonikarjem, ki si želite združiti dobro zabavo z dodatnim izobraževanjem na področju harmonike. Mednarodna harmonikarska delavnica bo potekala pod vodstvom priznanih glasbenih mojstrov med 19. avgustom in 26. avgustom 2012 v sončnih Brežicah v prijetnem okolju sodobnega kulturnega centra in grajskega parka.
Mednarodno glasbeno delavnico harmonike organizirajo Občina Brežice, Zavod Evforija (Slovenija), Dunavska mreža Zagreb (Hrvaška) in KUD Kosta Abrašević Bačka Palanka (Srbija), s podporo Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), Program kulture 2007-2013.
Prva mednarodna glasbena delavnica harmonike je namenjena vsem, ki igrate na harmoniko in bi želeli nekaj avgustovskih dni nameniti glasbenemu izobraževanju pod vodstvom vrhunskih glasbenih ustvarjalcev, spoznavanju novih ljudi in zabavi v mestu ob sotočju reke Krke in Save.
Več informacij o samem projektu na: www.panonika-harmonika.si.
Dodatne informacije za prijavo na delavnice: email@example.com
|
<urn:uuid:b241a543-4839-4729-8440-6e23aebd7d8c>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.brezice.si/koledar_dogodkov/1345845600/2012071211115380/
|
2013-05-24T06:52:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704253666/warc/CC-MAIN-20130516113733-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999949
|
Latn
| 177
|
{}
| 2.6
|
Pestrost habitatov na Krasu se odziva tudi v živalski raznolikosti. Znotraj rezervata se ta značilnost še poveča, kajti Doberdobsko in Prelosno jezero nudita stalno prisotnost vode.
Ob jezerih živijo živalske vrste, ki so prilagojene vodi ali vlažnemu okolju nasploh. Pomembna je prisotnost dvoživk in plazilcev med katerimi je znana človeška ribica (Proteus anguinus), žival prilagojena kraškemu podzemlju in ki jo zato težko opazimo.
Ribjo populacijo sestavljajo predvsem ciprinidi, ki brez večjih težav preživijo ob nihanju vodne gladine in tudi ob nihanju količine razstopljenega kisika v vodi.
Rezervat je pomembo območje za ptice: 190 ptičjih vrst na zadnjem štetju (2009). Številne vrste so navedene v evropski Direktivi 79/409. Zanimivo je, da znotraj rezervata živi 6 vrst žoln, med katerimi sta tudi zelena (Picus canus) in črna žolna (Dryocopus martius).
Število nevretenčarjev je visoko, kajti poleg vrst, ki živi na kopnem (v gošči, na gmajni, na skalovju,…), so prisotne tudi tiste značilne za podzemne in za sladkovodne ekosisteme.
Na zavarovanem območju živijo tudi redki sesalci kot so dihur (Mustela putorius), navadni šakal (Canis aureus) ter divja mačka (Felis silvestris). Številne jame in brezna nudijo pomembno skrivališče različnim vrstam netopirjev. Med slednjimi so običajni podkovnjaki (Rhinolophus ferrumequinum) ali tudi navadni mračniki (Nyctalus n. noctula), redkejši pa so Blasijevi podkovnjaki (Rhinolophus b. blasii)
Simbol rezervata je beloprsi jež (Erinaceus concolor roumanicus), ki je tu na Krasu prav na meji svojega življenskega območja.
|
<urn:uuid:a3319864-fb4d-4c83-a33d-755fe65e9ebe>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.riservanaturalegradina.com/sl/rezervat/ivalstvo.html
|
2013-05-24T06:30:38Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704253666/warc/CC-MAIN-20130516113733-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 8
|
{}
| 3.3
|
Težko je prešteti vse njene članke, vse reminiscence, hipne in analitsko izoblikovane besede in misli, ki so jih odlikovale rezkost, neposrednost, brezkompromisnost, dokumentaristika in značilna freskantnost, predvsem pa pokončnost brez odvečne frazeologije. Bila je “črkostrelka”, ki je s filigransko natančnostjo povzemala kruta dejstva, sosledje in plastovitost dogajanja, vselej tudi s posluhom za malega, običajnega človeka, tako ruskega kot neruskega.
- Miha Lampreht, iz Spremne besede
Kriza na Kavkazu, ki se je iz Čečenije že pred časom razlila daleč v soseščino, zgovorno dokazuje, da je Ana Politkovska s svojim neizprosnim opisovanjem moralnega razkroja ruske politike in družbe zadela bistvo stvari. Zato je njen dnevnik (...) treba prebrati.
- Branko Soban, Sobotna priloga ( " V Putinovem labirintu " )
... eno najbolj avtentičnih peres, ki si je upalo razkrivati vsakršne lopovščine in oblastno nasilje.
- Igor Bratož, Delo
Pred nami je delo, zaradi katerega pordeči celo nafta ... Ob prebiranju Zadnjih zapisov postane jasno, da je vse, kar o Rusiji izvemo iz množičnih medijev, čista in nesramna laž.
- Robi Šabec, Dnevnik
... pretresljivo pričevanje o današnji Rusiji, ki jo opazovalec od zunaj seveda ne more spoznati in videti v pravi luči, ostri svetlobi resnice.
- Drago Bajt, Radio Slovenija
... predstavitev knjige na TV Slovenija v oddaji Ars 360
... eden izmed redkih neodvisnih novinarskih glasov v Rusiji.
- STA
Briljantna knjiga o novinarki, ki je do smrtonosnega izstrelka udejanjala prvovrstno novinarstvo tudi v razmerah avtoritarnega režima.
- Bernard Nežmah, Mladina
Dnevnik zloglasne ruske novinarke, ki je brez milosti razkrinkavala politični sistem v Rusiji, katerega glavni akter je bil nekdanji predsednik Vladimir Putin.
- Polona Prodnik, Bukla
Še eno dragoceno pričevanje nepopustljive bojevnice za človekovo dostojanstvo, ki je svojo gnanost plačala s smrtjo. Temna stran Rusije.
- Mitja Čander, v Bukli v rubriki Mojih 5 naj knjig leta 2008
Politkovska je zase zapisala, da ni politična analitičarka, temveč le obraz v množici, ki zapisuje realnost. In pri tem je bila neizprosna.
- Indirekt
S Politkovsko je svet izgubil utelešenje osebnosti, preiskovalne in angažirane novinarke.
- Petr Jedlička
Ni bila le prispodoba neustrašnosti, zavzetosti in državljanske hrabrosti v boju za mir, pravičnost in resnico. Njeni članki, knjige in dnevniki, napisani v vrvežu vsakdanjega političnega življenja, so ponazarjali obetaven literarni talent.
- Gerd Koenen, Norbert Schreiber
Poseben pečat pisanju Politkovske daje njeno dosebedno poročanje o dogajanju, natančni posnetki izjav. V intervjujih analizira vse, kar je nekonsistentno ...
- Viv Groskop, The Observer
Politkovska pogosto jasno omenja ugrabitve in hitre usmrtitve v Čečeniji. Živo opisuje institucionalizirano ustrahovanje in pomanjkanje nege, s katerim so soočeni mladi ruski vojaki: rekrutiranci, ki so prisiljeni v Sibiriji vztrajati na temperaturah pod ničlo, dokler ne podležejo pljučnici; in invalidni najstniški veterani, ki so preživeli Čečenijo ter se vrnili v revna mesta v "oddaljeni ruski glubinki", kjer še vedno po več mesecev ne dobijo plače, kjer je do zdravil mogoče priti samo s krajo in kjer so vodka in mamila edina tolažba.
- Bridget Kendall, The Guardian
Zaradi svojega pisanja je bila več kot poročevalka; v času svoje smrti je bila krizni posrednik in najbolj izpostavljen ruski zagovornik človekovih pravic. Dnevno je dobivala kupe pisem – prošenj za pomoč. Politkovska se je borila za žrtve – ki jih je prizadela država, zastraševanje ali usoda, ki v Rusiji objema vse. Potem se jim je sama pridružila.
- Andrew Meier, The New York Times
Nagrada Saharova je zato tudi posmrtno priznanje Nataliji Estemirovi, izjemni aktivistki Memoriala, ki so jo to poletje umorili v Čečeniji, pa novinarkama Ani Politkovski in Anastasiji Baburovi, etnologu Nikolaju Girenku, odvetniku Stanislavu Markelovu, aktivistom Faridu Babajevu, Zaremi Sajdulajevi, Makšaripu Auševu, Magomedu Jevlojevu in mnogim drugim, ki so bili umorjeni zgolj zato, ker so opozarjali na zlorabe, ki jih počne oblast. Ti pogumni ljudje so umrli zato, da bi Rusija končno le postala prava evropska država, kjer naj bi javno in politično življenje temeljilo na pravicah in dostojanstvu vsakega posameznika. Umrli so torej tudi za Evropo, saj je Evropa brez Rusije v bistvu nepopolna.
- Sergej Kovaljov, dobitnik nagrade Saharova (v intervjuju za Sobotno prilogo Dela)
Njeno najnovejšo knjigo v ruščini, naslovljeno "Za kaj", je ob izidu maja 2007 promoviral Mihael Gorbačov, ki jo je označil za "grenko", vendar "zdravilno" za Rusijo.
- Herald Tribune, več
Kot je pojasnila Politkovska v intervjuju, je Putinova politika ter njegovo nerazumevanje dejstva, da ljudje zahtevajo nekatere pravice, tisto, kar ustvarja teroriste. "Predsednik je postal brez programa. Če bi obstajali neodvisni mediji, bi Putina raztrgali na kosce," je dejala ter posvarila, da bo za Putinom ostala "sovjetska država z zatiranimi mediji in močnimi fašističnimi tokovi".
- Delo
... Politkovska, ki je že davno prerasla okvire poklicnega novinarstva in postala večkrat nagrajena borka za človekove pravice.
- Ksenija Hahonina, Mladina
Med pogumom in apatijo ...
- Dnevnik
... znana predvsem po tem, da si je upala izpostaviti številne zlorabe človekovih pravic ... ostra kritičarka ruske politike v Čečeniji.
- MMC RTV Slovenija
V Rusiji, kjer je neodvisno novinarstvo stisnjeno v črno kroniko nepojasnjenih umorov, je Politkovska izstopala po svojem raziskovalnem delu in kritičnosti do režima v Kremlju. Režima, ki ga v celoti sestavljajo Putinovi vojni zločinci, skorumpirani politiki in gospodarska mafija. To je elita nedotakljivih ljudi, ki vladajo Rusiji.
- Erik Valenčič, Radio Študent
Kdor si drzne kritizirati Putinovo politiko izgine iz glavnih medijev, sem in tja je o njih mogoče kaj prebrati v časnikih, ki imajo še nekaj svobode. To je protiustavno, ampak v Rusiji zakoni nikoli niso bili zelo pomembni. Rusija je pravna država le na papirju.
- razgledi.net
Več vprašanj kot odgovorov ...
- Dnevnik
|
<urn:uuid:72015b89-1234-4e59-b024-b1cc39cfea78>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.sanje.si/knjigarna/ruski_dnevnik.html
|
2013-05-24T06:38:19Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704253666/warc/CC-MAIN-20130516113733-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999973
|
Latn
| 57
|
{}
| 2.6
|
Ker je kar nekaj naključnežev naletelo na ta blog iščoč informacije kdo ali kaj so Anonymous, oz Anonymous Slovenija? in hkrati je tukaj res kar nekaj člankov o Anonimnežih, naj razjasnim zgolj, da nisem njihov član ali aktivni podpornik ter da nimam aktualnih informacij o dogajanju pri nas, saj sem pisal o njih kot o izredno zanimivem fenomenu verjetno še preden so se razvili ter prijeli tudi v Sloveniji. Imamo pa nekaj skupnih tematik in celo aktivnosti, zato sem se odločil spisati še en ‘članek‘ o tem, kaj predstavljajo mojemu miselnemu procesu ter povzeti svoja dosedanja pisanja o njih v skupen imenik za raziskovanje posameznih zanimanj bogatih, a pogosto kontroverznih manifestacij tega gibanja.
Anonimneži so nekakšna digitalna različica starodavnih jeznih prostakov, ki že vso zgodovino tu pa tam najdejo moč v svoji množičnosti. Glede na virtualne razsežnosti interneta je na prvi pogled takšna delovala tudi njihova moč in dejanski domet v svetu, a se to prepričanje zadnja leta hitro maje, saj poleg PR uspehov podpirajo tudi mobilizacijsko moč pravih množic na ulicah.
Če k temu prištejemo še atmosfero vladavine denarja – v obliki na internetu pogosto predstavljenih zlorab korporacij (katerih kralj je Monsanto, a ne?) ter posledičen vpliv teh izjemnih koncentracij kapitala na zakonodajalce – iz česar izvira uničujoča korupcija političnega sistema, dobiš plodno ozračje za te vrste akcij, kot se jih udeležujejo današnje (razočarane/razvajene) generacije.
Digitalni Mobile vulgus so v sodobni različici prav tako disruptivni in enako gotovi znanilci sprememb, kot so bili njihovi predhodniki v razvoju naše civilizacije do zdaj. Saj so vendarle naša prihodnost – verjetno izvzemši tiste, ki bodo šli sedet na hladno zaradi izsiljevanj in raznih ‘black flag‘ operacij operativcev..
Kar pa se tiče ddosanj teh spletnih strani, ki so njihova prvotna aktivnost, pa kolikor so prostovoljna – ne vem če je že kje sodno določena norma – so vsekakor nekakšna vrsta državljanske digitalne nepokorščine in dokler so nenasilna, kar pa pri anonimnežih zaradi cirkusov okoli naknadnih izpuščanj kontroverznih podatkov, ni vedno tako črno belo; bi lahko bila legitimna vrsta protesta.
Bistvo njihovih PR zmag tiči v izdelovanju fantastičnih kolažev v namene propagande in pozivov k novemu svetu, kjer opravijo z ugovori o vsebinski praznini ter skušajo prikazati verige, ki okujejo ljudstva sveta, da se najdejo skupaj tudi na poti v digitalno jetnišnico:
V najrazličnejše moralne debate v stilu ‘je šlo predaleč stran od ideje‘, se sploh ne bi spuščal, saj je pojavna oblika gibanja zaradi karakterja anonimnosti ranljiva za zlorabo v namene psy-op operacij kakših tajnih organizacij ali na preprostejše zlorabe tako za mafijske, kot v osebne interese, čemur smo že vse bili priča zadnje mesece. A ta dejanja so po navadi vsaj očitna in lahko prepoznavna, oz. jih razkrinkajo kar člani gibanja sami. Količina dogajanja povezana z njimi prav tako presega okvire bloga, ki le-to skuša le nakazati skupaj z izčrpnimi povezavami za raziskovanje naprej.
Tu so dosedanji prispevki na temo Anonimnežev na tem blogu:
- Prva ljudska svetovna informacijska vojna, Anonymous se prebije v ‘mainstream’ zavest
- Anonymous – zadnji šef interneta, obširnejši povzetek ideje in korenin vprašanja kdo so Anonymous
- AnonLeaks, kontekst, ozadje in posledice napada na HBGary
- Kako so Anonymous vdrli družbo, ki med drugim sodeluje tudi z NSA, tehnična analiza napada
- Kako so Anonymous presegli Wikileaks, bojevit predlog Johna Younga
- Korporativno-državni malware, analiza orodij, ki jih zasebna industrija prodaja javnim oblastem
- Colbert, Greenwald, Assange, intervju z Glennom Greenwaldom na Colbert Reportu o HBGary sagi
- Memo o stanju na kiberfonti, krajši zapis zadnjih aktivnosti skupine Anonymous
NOVO: Aretacija napadalcev Anonimnih, Vsi pomembni člani Anonimnih, katerih dejanja in posledice smo obširno spremljali to leto, so bili aretirani!
In še: Anonymous in globalni popravek — njihov lastni tekst objavljen na Al Jazeeri, ki povzema nekatere akcije gibanja Anonymous v Tuniziji, Egiptu in drugje, o katerih sem poročal še tukaj –>Državni malware* ter tukaj –> Internet ‘Kill Switch’ in Tor omrežje .
|
<urn:uuid:78c1bff9-0761-486b-9be3-4751546a5fd5>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://iatromantis.blog.siol.net/2012/02/26/kdo-so-anonymous-anonimni/comment-page-1/
|
2013-06-19T04:21:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368707187122/warc/CC-MAIN-20130516122627-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 5
|
{}
| 3.1
|
Ob tem velja dodati, da je beseda »podatki« na tem mestu uporabljena v pomanjkanju boljših možnosti, saj angleški pojem »data« (iz lat. dare, dati – torej nekaj danega) lahko (glede na večino definicij, ki tako kot Wikipedia navajajo, da je podatek sinonim za informacijo) pomeni tako podatke kot informacije. Na drugi strani v slovenščini beseda »podatek« močno spominja na glagol »podati,« kar spet asociira na nekakšno obdelavo nekega dejstva oziroma nečesa »danega«.
Obstaja ogromno nasprotujočih si definicij o tem, kaj je informacija in kaj podatek. Poleg nekaterih, zbranih v spodnji tabeli (Liebenau,1990) si oglejmo vsaj še slovenskemu okolju najbližji, vzeti iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ta podatek definira kot bodisi »dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša« bodisi kot »sporočilo v taki obliki, da se lahko obravnava v računalništvu«, medtem ko informacijo opredeli kot »kar se o določeni stvari pove, sporoči« ali pa kot »množico vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda«. Vse definicije so torej vsaj pomanjkljive, če že ne povsem zgrešene.
GORA BITOV SE POVEČUJE
V letu 2008 je bilo, sodeč po izsledkih raziskave analitske hiše IDC z naslovom »As the Economy Contracts, the Digital Universe Expands«, na svetu tako ali drugače generiranih 486 milijard gigabajtov (oz. 486 eksabajtov) novih podatkov v digitalni obliki, do leta 2012 pa naj bi se ta številka vsaj popeterila. Uporabniki in »izdelovalci« te gore podatkov in informacij (ali kakorkoli že temu rečemo) pa še vedno ne vemo čisto zares, o čem se pravzaprav pogovarjamo. Zato se ob izsledkih že omenjene raziskave velja vprašati vsaj to, ali sploh znamo ločiti med podatki in informacijami (še zlasti če se ob to navadno ne obregnejo niti strokovnjaki), kaj s temi »podatki« počnemo, ne nazadnje pa tudi, koliko se jih dejansko pretvori v kakršnokoli znanje oziroma vedenje.
PODATKI IN POVZEMKI
Začnemo lahko s sprejemanjem očitnega. To je, da o svetu in vsem, kar je na njem, okrog njega itd., obstaja nešteto dejstev. Dejstvo je denimo, da je tole članek, objavljen v majski številki revije Moj mikro. Takšna dejstva so načeloma preverljiva, saj jih v primeru nestrinjanja lahko preverimo in potrdimo ali ovržemo. Tudi takih dejstev je ogromno, glede nekaterih se strinjamo vsi, glede drugih spet ne, nekatera imajo pomen za vse, druga spet zgolj za posameznika ali skupino, ki jih opredeli kot rezultat določenih interesov. Primer iz kategorije slednjih je denimo število »osemdesetletnih vdov umrlih lovcev v Sloveniji«. Večine nas to dejstvo niti ne bi zanimalo, vendar pa obstajajo ljudje, ki bi mu pripisali precej večji pomen, denimo zbiratelji lovskega orožja z začetka stoletja. To nakazuje, da velja razlikovati med neštetimi dejstvi in njihovo podmnožico, ki je za nas zanimiva oziroma ji pripisujemo določen pomen. Očitna beseda za označevanje gore dejstev je seveda podatki, omenjena podmnožica pa nas spravi v zadrego, saj beseda za »majhen del dosegljivih podatkov, za katere vemo oziroma jim posvetimo vsaj nekaj pozornosti« preprosto ne obstaja. Na univerzi v Lancastru so prej omenjeno podmnožico opredelili z besedo »capta« (Checkland, 1982), ki bi jo v slovenščino lahko poskusili prevesti kot »povzemek« (beseda izvira iz lat. capere, vzeti).
Informacije so torej sestavljene iz podatkov, ki imajo za določenega človeka v določenem trenutku in kontekstu določen pomen. To pa je tudi tisto, čemur bi (ob zamenjavi besede »človek« z denimo »organizacija«) lahko rekli poslovna inteligenca.
In ker se tudi delovna okolja spreminjajo (ne nazadnje je bilo malone suženjsko delo pred dvesto leti še nekaj običajnega, danes pa imamo trinajsto plačo, regres, dopust, bolniške, bonuse...) v smer čedalje večje avtonomije zaposlenih, bodo tako tudi poslovne informacije (oziroma podatki, ki nekaj pomenijo določenemu podjetju) čedalje dostopnjšee vse širšemu krogu ljudi znotraj organizacije, ki bodo vsak s svojega zornega kota te informacije (zanje sicer še podatke) interpretirali v vse večje število novih informacij ter tako prispevali k večjemu potencialu organizacije. Ali k večji zmedi, odvisno od obstoja in udejanjanja politike upravljanja z informacijami (?) znotraj organizacije. Učinkovita strategija, oziroma Information Agenda, kakor temu pravijo v IBM-u, bo nujna za preživetje, vsaj v luči čedalje zahtevnejših strank in nujnosti, da se zmožnosti interpretiranja podatkov povečujejo enako hitro ali celo hitreje kot omenjena zahtevnost strank.
O informacijah in podatkih
- Informacije so posredovano vedenje o nekem določenem dejstvu, temi, ali dogodku.
- So posredovanje ali sprejemanje vedenja ali podatkov.
- Pomenijo vedenje, pridobljeno na podlagi raziskave, študija ali navodil.
- Informacija je mera težavnosti prenašanja generiranih sekvenc od enega vira do drugega.
- Podatki so jezikovni, matematični ali drugi simbolični nadomestki, za katere obstaja splošen konsenz, da predstavljajo ljudi, objekte, dogodke ali koncepte.
- Informacije so rezultat modeliranja, oblikovanja, organiziranja ali predelave podatkov na način, ki povečuje stopnjo vedenja prejemnikov.
- Pomen informacij je predvsem zmanjšanje negotovosti. Informacija je vzorec ali oblika, ki predrugači (preoblikuje) podatke za uporabne namene.
- Informacije so podatki, ki so posneti, razvrščeni, organizirani, povezani ali interpretirani v določenem kontekstu s ciljem, da nam razkrijejo določen pomen.
- En »bit« informacije je količina, potrebna za možnost izbire med dvema možnostma.
- Informacija je zmanjšanje negotovosti.
|
<urn:uuid:66df7706-d6bf-41d6-a75b-d786c860adf7>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.mojmikro.si/mreza/uporabno/v_iskanju_skupnega_imenovalca
|
2013-06-18T20:56:52Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368707187122/warc/CC-MAIN-20130516122627-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 1
|
{}
| 3.3
|
Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009. Evropski uniji je dala sodobno institucionalno ureditev ter učinkovit in uspešen način dela pri spopadanju z izzivi današnjega časa. Svet se hitro spreminja in Evropejci pričakujejo od Evropske unije, da bo reševala vprašanja globalizacije, podnebnih in demografskih sprememb, varnosti in energije. Lizbonska pogodba krepi demokracijo v Evropski uniji in njeno sposobnost uveljavljanja interesov državljanov v vsakdanjem življenju. več
Evropski parlament je 23. marca potrdil delno spremembo pogodbe in tako omogočil uvedbo evropskega mehanizma za stabilnost. Poslance so tudi prepričali pozitivni signali iz držav, da naj bi se medvladni mehanizem približal evropskemu okviru delovanja.
28/02/2011 - Nova pravila komitologije
Prvega marca 2011 so začela veljati nova pravila komitologije, ki določajo, kako države članice nadzorujejo izvajanje izvedbenih pooblastil Evropske komisije. Nova pravila uvajajo dva postopka: svetovalni postopek in postopek preverjanja.
17/02/2011 - Zelena luč za evropsko državljansko pobudo
Svet EU je 16. februarja sprejel uredbo, po kateri bodo od leta 2012 evropski državljani Komisijo lahko pozvali k pripravi zakonodajnih predlogov, če bo podpornikov pobude vsaj milijon iz večjega števila držav članic.
|
<urn:uuid:468c966f-eda8-461f-849f-17168169f453>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://europa.eu/lisbon_treaty/index_sl.htm
|
2013-05-20T18:53:42Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699186520/warc/CC-MAIN-20130516101306-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 3
|
{}
| 2.8
|
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution
Pijevo življenjeLife of Pi pustolovska drama
14.2.2013, Kolosej De Luxe Kranj
Režiser oskarjevskih filmov Prežeči tiger, skriti zmaj in Gora Brokeback predstavlja priredbo priljubljenega romana Yanna Martela, v katerem spoznamo 16-letnega mladeniča Pija Patela. Po brodolomu tovorne ladje se Pi znajde sam sredi oceana, družbo v čolnih pa mu delajo tiger, orangutan, hijena in ranjena zebra. Pi skuša preživeti neizprosne zakone narave, ki jih narekujejo živali, od tem pa se spominja svoje mladosti. Toda njegovo dojemanje resničnosti z vsakim dnem osame postaja bolj in bolj prepleteno s prividi in domišljijo.
Režiser Ang Lee (Brokeback Mountain, Crouching Tiger, Hidden Dragon) je s Pijevim življenjem ustvaril naravnost revolucionaren film o mladeniču, ki preživi katastrofo na morju in se poda na epsko popotovanje, polno pustolovščin in odkritij. Kot brodolomec se nepričakovano in neverjetno poveže s še enim preživelim – s strašnim bengalskim tigrom.
Film je nastal na podlagi knjige, ki so jo prodali v prek sedemmilijonski nakladi in je leta prebila na različnih lestvicah najbolje prodajanih knjig. Dogaja se na treh celinah, dveh oceanih, skozi mnoga leta in obširno vesolje domišljije. Leejeva vizija je roman, ki je dolgo veljal za nekaj, česar ni mogoče prenesti na veliko platno, s pomočjo neverjetnih posnetkov v 3D tehniki povzdignila v vznemirljiv in drzen spoj veličastnega pripovedništva in silovitih, provokativnih tem.
Odkar se je Lee pred skoraj štirimi leti pridružil projektu, se je trudil ustvariti enotno vizijo, kakršno je zasnoval pisatelj Yann Martel v svoji nepozabni zgodbi o pogumu, navdihu in upanju. Film nas popelje skozi neverjetno dogodivščino mladeniča, ki je zdaj vznemirljiva in poduhovljena; zdaj mučna in zmagoslavna; pa duhovita in polna navdiha. Pri prenašanju zgodbe na velika platna Lee presega meje najbolj sodobnih filmskih tehnologij in tako je s Pijevim življenjem poskrbel za trenutek, ko znanost in umetnost znova preskočita v prihodnost – podobno kot sta to storili z vizualnimi učinki Titanika, 3D revolucijo Avatarja in računalniško grafiko uspešnice Rise of the Planet of the Apes, ki je glavnemu liku Ceasarju vdihnila dotlej neverjetno čustvenost in globino. Podobno kot Ceasar je tudi Richard Parker v Pijevem življenju povsem dodelan, verodostojen in plastičen lik, za katerega z lahkoto verjameš, da je v čolnu skupaj s Surajem Sharmo, ki igra Pija.
Hkrati je film Leejev prvi izlet v 3D ustvarjalnost; zasnoval ga je že davno pred prihodom Avatarja v kinematografe. Tehniko uporablja z namenom, da filmu doda širino, nas potopi v Pijevo fizično potovanje in nas prevzame s čustvenostjo zgodbe. »Hotel sem, da je izkustvo filma vsaj tako edinstveno kot izkustvo knjige Yanna Martela,« pravi režiser, »kat je pomenilo, da smo ga morali posneti v drugačni razsežnosti. 3D je je nov filmski jezik in pri Pijevem življenju gre za to, da se gledalci potopijo v čustveni prostor likov, kot tudi za epsko razsežnost in pustolovščino.
FOX 2000 Pictures predstavlja film Pijevo življenje Anga Leeja v produkciji podjetja Haishang Films in Gila Netterja. Igrajo Suraj Sharma, Irrfan Khan, Tabu, Rafe Spall in Gérard Depardieu. Glasbo je prispeval Mychael Danna, sodelovali pa so še koproducent David Lee, montažer Tim Squyres, scenograf David Gropman in direktor fotografije Claudio Miranda. Producentje so Gil Netter, Ang Lee in David Womark. Scenarij je na podlagi romana Yanna Martela spisal David Magee.
O filmu
Pijevo življenje se začne in konča v Montrealu, kjer pisatelj, ki išče navdiha, naleti na neverjetno zgodbo o Piscinu Militorju Patelu (Pija pri sedemnajstih igra Suraj Sharma; sodobni lik igra Irrfan Khan; lik v otroških letih na začetku filma pa Ayush Tandon). Piscine, ki ga vsi kličejo Pi, v sedemdesetih odrašča v Pondicherryju v Indiji; njegovo življenje je bogato in polno. Njegov oče (Adil Hussain) je lastnik živalskega vrta in Pi svoje dneve preživlja med tigri, zebrami, povodnimi konji in drugimi eksotičnimi živalmi. Razvije lastne teorije o veri, verovanju in človeški – ter živalski – naravi. A ko se skuša spoprijateljiti z bengalskim tigrom po imenu Richard Parker, fantiča oče strogo prime in pouči o naravi odnosa med človekom in zverjo. »Tiger ni tvoj prijatelj!« rohni g. Patel na sina. »Živali ne razmišljajo kot mi; in tisti, ki na to pozabijo, končajo mrtvi!« Pi na to lekcijo ne bo pozabil nikoli, kar vpliva na njegovo nenasitno zvedavost glede sveta, in na potovanje, na katerega se je primoran podati.
Raznolikost Pijevega sveta razburkajo nenadne spremembe, ki zavejejo po njegovi deželi. Pri njegovih sedemnajstih se oče in mama (Tabu) odločita, da se mora družina v iskanju boljšega življenja izseliti iz domovine. Selitev obeta nove pustolovščine v povsem novem svetu, a pomenu tudi, da mora Pi za seboj pustiti svojo prvo ljubezen…
Po odločitvi, da se preselijo v Kanado, zapro živalski vrt, pripravijo prtljago (med katero je tudi nekaj živali iz živalskega vrta) in se vkrcajo na japonsko tovorno ladjo, kjer spoznajo sadističnega francoskega kuharja (Gérard Depardieu). Ponoči se na odprtem morju narava prelevi v pošast in poskrbi za kataklizmo. Ladja potone, Pi pa čudežno preživi. Sredi Tihega oceana se znajde na čolnu z najbolj nepričakovanim sopotnikom – Richardom Parkerjem.
Podata se na družno pustolovščino – in strašni tiger, zgodbe o čigar naravi je Piju v glavo vcepil oče, je Pijev smrtni sovražnik. A ko se navadita na skupni obstoj, Richard Parker postane Pijev najboljši up, da najde pot domov. Njuno vez utrdi še ena skupna izkušnja: oba ne vesta kaj prida o resničnem svetu, in oba je vzgojil isti gospodar – Pijev oče. Od te preteklosti jima ni ostalo nič – razen njiju samih…
In zaradi tehnike 3D je, kot bi bili tudi gledalci v čolnu s Pijem in Richardom Parkerjem.
Popotovanje filma se je začelo s priljubljeno knjiga Yanna Martela, ki je prejela prestižno Brookerjevo nagrado in se za več kot eno leto zasidrala na seznamu literarnih uspešnic New York Timesa. Producent Gil Netter je nanjo opozoril studio Fox 2000 Pictures in pravi, da ga je zgodba takoj pritegnila, »ker ima vse, kar iščemo v kinu – in česar drugje ne dobimo.« Z direktorico produkcije pri Foxu Elizabeth Gabler sta projekt razvijala več let, prepričana, da bo zgodba, ki jo negujeta s takšno strastjo, nekoč dozorela v mogočen filmski dogodek.
Predvsem pa sta čakala na pravega filmskega umetnika, ki se ne bo ustrašil izzivov in priložnosti takšnega projekta. Kot pravi Netter, je »Ang Lee umetnik, s katerim sem si že dolgo želel sodelovati, in eden tistih čarobnih nadarjenih ljudi, ki se znajo mojstrsko spopasti s snovjo.« Gablerjeva dodaja: »Gre za film gigantskih razsežnosti in Ang je vizionar, ki mu niti na misel ne pride, da bi se projekta lotil, če ga ob njem ni nekoliko strah, kar priskrbi priložnost za nove dosežke. Podobno kot pri Piju in Richardu Parkerju se je Angov začetni strah prek na videz nepremagljivih izzivov prelil v zmagoslavje.«
Martel, še en dolgoletni občudovalec Leejevega dela, se strinja: »Ang je popolna izbira, saj ustvarja čustveno nabite filme. Njegovi projekti se iz majhnih in intimnih prelevijo v spektakularne. Od Sense and Sensibility do Brokeback Mountain,od Ice Storm do Crouching Tiger, Hidden Dragon… njegovo delo je neverjetno raznoliko. In to si želiš pri Pijevem življenju, saj gre za intimno dramo mladeniča, ki izgubi družino in se mora na spektakularnem prizorišču spopasti z nezamisljivimi izzivi. Zajeti to s kamero in ohraniti čustveno srž je izjemno zapleteno – in Ang ima s svojim moštvom znanje, odločnost in ustvarjalno slo, da mu to uspe.«
Zahtevno nalogo, da za filmsko platno priredi Martelov bogati in dalekosežni svet, ki združuje globino in humor, epsko pustolovščino in poglabljanje vase, so naložili Davidu Mageeju (Neverland). Scenarist priznava, da je knjigo sicer iz čistega veselja prebral, preden je dobil to nalogo, in se je zdaj spraševal, »kako jo bom lahko prenesel na platno.« Spoznal je, da je poglavitna zamisel, da pove zgodbo o zgodbi. »V knjigi Pi zgodbo pripoveduje liku z imenom Pisatelj; kot vam jo Ang pripoveduje v tem filmu,« pravi Magee.
Film so v glavnem snemali v Indiji in na Tajvanu, kar je na celotni filmski ekipi pustilo neizbrisen pečat. »V Indiji je mogoče mnogo kaj,« pravi Martel. »Je prostor neskončnih zgodb. Čarobnih zgodb, resničnih zgodb. Indija je zlata žila zgodb.«
Potem ko so zaključili snemanje, se je režiser posvetil dolgotrajni postprodukciji z montažerjem Timom Squyresom, skladateljem Mychaelom Danno in strokovnjaki za vizualne učinke. Medtem se je mladi zvezdnik filma podal na novo pustolovščino – na študij filma na Delhijski univerzi. A naj Suraja Sharmo čaka še toliko vznemirljivih pustolovščin, poudarja, da bo snemanje Pijevega življenja zanj za vedno ostalo nepozabno: »Niti opisati ne znam, koliko sem dobil s tem, da sem sodeloval pri filmu. Podobno kot Pi imam občutek, da sem izkusil nekaj neverjetnega – čustveno, fizično, umsko in duhovno. Snemanje filma mi je omogočilo, da na stvari gledam iz različnih zornih kotov. Precej močnejši sem in vem, da zdaj zmorem mnogo več, kot sem si kdaj koli mislil, da zmorem. To preteklo leto mi pomeni domala vse.«
O igralcih
Suraj Sharma (Pi Patel), sin matematika, je s starši do pred kratkim živel v predmestju južnega Delhija. Ang Lee je fanta, ki se je že v otroštvu izkazal na glasbenem področju, borilnih veščinah in ima čut za estetiko, a je brez poprejšnjih igralskih izkušenj, našel po izčrpnem in mesece trajajočem iskanju po vsej Indiji. Med sošolci je izjemno priljubljen in med prijatelji velja za dobrovoljneža, čigar navdušenje je nalezljivo in ki je vedno pripravljen zabavati druge, hkrati pa je nežen in čustven mladenič. Med snemanjem film je bil star 17 let – svoj osemnajsti rojstni dan je praznoval med snemanjem prizorov v rešilnem čolnu v velikanskem bazenu na Tajvanu. Zdaj študira na Delhijski univerzi.
Irrfan Khan (odrasli Pi Patel) je diplomiral na prestižni Narodni šoli dramskih umetnosti v New Delhiju; pred kratkim ga je indijska vlada za doprinos k indijski kinematografiji počastila z nagrado padma shri. Debitiral je v slovitem Salaam Bombay! in nato igralsko kariero nadaljeval v Mumbaju, kjer je zaslovel na TV zaslonih v priljubljeni humoristični nanizanki Banegi Apni Baat. Večina hindujskih igralcev pri srednjih letih ponikne, toda Kahn je na prizorišče prišel v letih, ko se večina drugih upokoji. Nekonvencionalni videz in prebadajoče oči so mu priskrbeli glavno vlogo v filmu Maqbool, hindujski inačici Macbetha, ki se dogaja v bombajskem podzemlju. Za vlogo je dobil nešteto nagrad, kot tudi z vlogo v filmu Haasil, vendar ga je najbolj zahtevna vloga šele čakala: v Kapadiajevem kritiško opevanem The Warrior, dobitniku bafte za najboljši film leta 2003. Kahn ima za seboj nebroj izjemnih dosežkov v indijski kinematografiji in je šele pred kratkim presedlal na angleške filme, kot so Partition, A Mighty Heart in The Amazing Spider-Man.
Tabu (Gita Patel) velja za eno najboljših in najbolj vsestranskih igralk indijske filmske industrije. Za seboj ima prek 70 filmov; leta 2011 je prejela nagrado padma shri in osvojila je med igralkami rekordnih 6 nagrad kritikov. Mlajša sestra igralke Farah Naaz je kariero začela kot otroška igralka, zaslovela pa je, ko si je za vlogo v filmu Maachis prislužila indijsko filmsko nagrado ter nato še nagradi kritikov za vlogi v filmih Virasat in Chandni Bar. . Mednarodno slavo si je prislužila z glavno vlogo v ameriškem filmu Mire Nair The Namesake.
Rafe Spall (pisatelj) sodi med najbolj obetavna angleška igralska imena. Pred kratkim je nastopil v zf trilerju Prometheus Rodleyja Scotta, pred tem v Scherfigovem One Day z Anne Hathaway in v Emmerichovem Anonymous, v Shaun of the Dead, Hot Fuzz, Kidulthood, A Good Year in The Scouting Book for Boys Kmalu ga bomo videli v Earthbound Alana Brennana. Na TV je nanizal vloge v Desperate Romantics, Pete Versus Life, The Lion in Winter, A Room with a View, He Kills Coppers Dracula… in v miniseriji The Shadow Line, v kateri igra s Chiwetelom Ejioforjem in Christopherjem Ecclestonom. Igra tudi v gledališču.
Gérard Depardieu (kuhar) je po skromnih začetkih v rodni Franciji postal mednarodni filmski zvezdnik in edinstveni igralec, ki hkrati pooseblja nežnost in surovost. Za igralcem so prek štiri desetletja kariere in več kot 170 naslovov, med katerimi so mu mnogi prinesli kritiška priznanja, nagrade in komercialni uspeh tako v Franciji kot po svetu. Krst na velikem platnu je doživel v kratkem filmu Le Beatnik et le minet in nato do zgodnjih sedemdesetih dobival manjše vloge, dokler ni nase opozoril v Les Valseuses in nato igral v Bertoluccijevem 1900, Truffautovem Le Dernier Métro, vLe Retour de Martin Guerre, Danton Jean de Florette, Camille Claudel, Cyrano de Bergerac (Depardieu je prejel nominacijo za oskarja, nagrado v Cannesu in cezarja za glavno vlogo), Green Card, Tous les matins du monde… .
O ustvarjalcih
Ang Lee (režser/producent) je eden najbolj spoštovanih in cenjenih režiserjev na svetu, dobitnik dveh oskarjev (za režijo drame Brokeback Mountain in za tujejezični film Crouching Tiger, Hidden Dragon), dveh zlatih levov iz Benetk (Lust, Caution in Brokeback Mountain) in dveh zlatih medvedov iz Berlina (The Wedding Banquet in Sense and Sensibility). Lust, Caution, ki je pobral osem tajvanskih filmskih nagrad, je tudi najdonosnejši film v kitajščini vseh časov. Njegov zadnji film Taking Woodstock se je med drugim potegoval za zlato palmo v Cannesu, pred tem pa je že omenjeni Brokeback Mountain od osmih nominacij prejel še dva oskarja (za najboljši prirejeni scenarij in glasbo), Lee pa je med ostalimi za režijo dobil še nagrado Ceha ameriških režiserjev, bafto in zlati globus. Leejev prvi film Pushing Hands je doživel velik uspeh na Tajvanu in je prvi v njegovi t.i. trilogiji »Oče ve najbolje« - sledila sta mu The Wedding Banquet (nominaciji za oskarja in zlati globus za tujejezični film) in Eat Drink Man Woman (prav tako nominaciji za oskarja in zlati globus za tujejezični film). Nadaljeval je s Sense and Sensibility (sedem nominacij za oskarja, oskar za prirejeni scenarij, zlati globus in bafta za najboljši film…), The Ice Storm, Ride with the Devil, The Hulk…
David Magee (scenarij) se je s scenarijem za Finding Neverland potegoval za oskarja in zlati globus. Skupaj s Simonom Beaufoyem je spisal scenarij za Miss Pettigrew Lives for a Day s Frances McDormand in Amy Adams.
Yann Martel (avtor knjige) je kanadski pisatelj, najbolj znan po Pijevem življenju, ki je prejel Brookerjevo nagrado. Rodil se je v Španiji in prepotoval cel planet; v Ontariu je doštudiral filozofijo in nato začel pisateljsko kariero. Za Pijevo življenje je sicer že imel precejšne izkušnje iz različnih kultur, vendar je še šest mesecev preživel v Indiji, kjer je obiskoval mošeje, templje, cerkve in živalske vrte, nato pa celo leto prebiral verska besedila in zgodbe o brodolomcih. Pisanje samo mu je vzelo še dodatni dve leti.
|
<urn:uuid:f75f8e51-0a31-41dd-a2c2-444e6eed4cfe>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.kolosej.si/filmi/film/pijevo-zivljenje/
|
2013-05-20T18:21:57Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699186520/warc/CC-MAIN-20130516101306-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999986
|
Latn
| 60
|
{}
| 2.7
|
Novice
Slabo upravljanje je vzrok za globino krize
V torek, 12. junija je bil v dvorani Državnega sveta posvet na temo Slabo upravljanje je vzrok za globino krize. Na srečanju so sodelovali tudi dr. Matija Kovačič iz Gibanja za družbeno prenovo Sinteza in starosta slovenske demokracije dr. France Bučar.
Predsednik je v svojem pozdravu dejal, da se po desetletjih hitre gospodarske rasti je svet znašel v veliki krizi. Gre za razvojni cikel, ki je v veliki meri tudi civilizacijski. Krize so ena bistvenih sistemskih sestavin kapitalizma. Kot je že pokazal čas, so v določeni meri pozitivne, saj so priložnost za prestrukturiranje, za nov zagon bolj produktivnega in konkurenčnega gospodarstva. Ključna so sredstva in znanja, s katerimi odgovarjamo na spremembe, ki jih kriza prinaša. Ko iščemo rešitve, je tako na globalni ravni kot tudi v Evropi in Republiki Sloveniji potrebno doseči več. Z enakim pristopom, ki nas je pripeljal do krize, te zagotovo ne bo mogoče rešiti, prav tako pa se bomo z enakim pristopom tudi v času po krizi kaj lahko ponovno znašli v enaki ali še hujši situaciji, kot jo doživljamo danes.
|
<urn:uuid:793b36f9-b7fa-4f1c-a751-22b059367c52>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.ds-rs.si/?q=node/3257
|
2013-05-23T09:43:20Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368703108201/warc/CC-MAIN-20130516111828-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.8
|
Predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta državo, ki jo je soustvarjal, slika v črnih barvah. Postavlja drzne trditve, recimo tisto, da države sploh nismo ustanovili, ali ono, da živimo v totalitarizmu.
France Bučar je drugače kot marsikdo tudi samokritičen, pa ne v smislu samokritike v slogu prejšnjega sistema, od katerega se, kot pravi, še nismo poslovili. On se je. Kot mladenič katoliške usmeritve je pristopil k partizanom, a je vedno ostal na kritični distanci, zato je bil tudi v nemilosti komunistične oblasti.
Čeprav se pritožuje nad starostjo, France Bučar skoraj v ničemer ne kaže svojih 89 let. Ves čas je javno prisoten, piše knjige, zadnja ima naslov Temelji naše državnosti. Kljub pronicljivi analizi politične stvarnosti pa mu nekaj vendarle lahko očitamo – izčiščenih receptov za izhod iz politične krize, v kateri se Slovenija po njegovem mnenju nahaja že od osamosvojitve naprej, nima.
Začel bi nekoliko provokativno. Zelo kritični ste do političnih elit po osamosvojitvi, hkrati pa ste bili tudi vi del prve politične elite. Torej ste soodgovorni za državo, kakršno imamo.
Vprašanje je čisto na mestu. Čutim se soodgovornega. Povedal bi naslednje, ne v svoje opravičilo, ampak kot kritiko kritike. Pri nas je eden od glavnih problemov to, da kritike ni. Tiste prave kritike, ki bi kritično presojala stvari na vseh področjih. To je eden od glavnih razlogov, da smo ne samo obtičali, kjer smo bili, ampak smo padli še globlje proti dnu. Ni bilo soočanja z dejanskim stanjem ter z načinom upravljanja in vladanja.
Sam sem še premalo kritičen, to je moja kritika samega sebe. Ne moremo več tako naprej, da bomo samo poslušali, kaj bodo z Olimpa povedali, kako je treba delati in česa ne znamo. To je formula iz prejšnjega sistema. Ta je propadel ne zaradi tega, ker smo bili tako nenavadno demokratični in iznajdljivi, ampak se je sam sesedal, ker ni bilo kritike in ni imel ali pa dopustil povratnih informacij.
A tradicijo kritike imamo, navsezadnje samokritike …
Tista samokritika je bila ritual, to je bilo kakor spovednica. Vsa ta šara je pripomogla k utrjevanju oblasti obstoječe nomenklature. Ta vzorec smo mi kar naprej nadaljevali. Pravimo, da smo ustanovili svojo državo, tu lahko pristavim tudi kritiko samega sebe – pri nas preprosto ni bilo te presoje, da poleg tega, da ustanavljamo svojo lastno državo …
… pravite, da svoje države pravzaprav nismo ustanovili.
Da, preprosto smo presedli na ta vlak. Mislili smo, da smo rešeni, če bomo presedli na ta vlak, ampak ta vlak bi morali postaviti tudi na druge tirnice. Tirnic pa nismo zamenjali in zato gremo po isti poti v implozijo, kot je šel prejšnji sistem. Temu smo kar blizu.
Kaj bi torej morali naredili ob prelomu leta 1990?
Ne bi rad opravičeval samega sebe, a takrat stvari ni bilo mogoče takoj obrniti. Družbeno strukturo bi morali do temeljev zamenjati, ker je bilo bistvo prejšnje ureditve, ki smo jo prevzeli, to, da politični vrh vse ve in vodi družbo v srečno prihodnost. Hkrati je sistem družbo popolnoma atomiziral in izničil vse družbene strukture, tako da smo imeli samo vsoto posameznikov. Ni bilo mogoče čez noč nazaj vzpostaviti tistega, kar je prejšnji režim desetletja sistematično podiral.
Pravite, da tega preloma še vedno ni in da bi bilo treba družbo postaviti na nove tirnice. To zveni kot klic k revoluciji.
Ni nujno. Saj je vsaka sprememba revolucija, gre samo za vprašanje, kakšna je ta revolucija. Ni treba, da je revolucija sinonim za to, da eden drugega pobijemo, ampak da res prelomimo s tistim, kar imamo zdaj.
Ste lahko malo bolj konkretni? Verjetno se vsi strinjajo, da je prelom potreben, a kateri so konkretni koraki?
Predvsem je treba sistematično graditi nov gospodarski sistem ter pomagati in pospeševati vzpostavitev neodvisnega in samostojnega gospodarstva. Brez tega družba ne more delovati. Naše gospodarstvo je razsuto, ne zaradi dolgov, ampak ker ni podjetnosti in zaupanja, da lahko sami kaj naredimo. Denimo, da bi se lahko, oprostite izrazu, požvižgal na državo, ker hočem nekaj ustvariti. Te zavesti ni.
Ta zavest tudi ne more priti iz zraka. Država mora ustvarjati možnosti in pogoje, da se lahko nekdo postavil na lastne noge. Danes pa vodstvena struktura ves čas zavira razvoj zasebnega gospodarstva.
Tudi s tem, ko država ostaja lastnica podjetij?
Tudi s tem, ko je država na veliko govorila o tem, da skuša pomagati gospodarstvu, v resnici pa ga je zatirala. To je psihološko razumljivo, ker zasebno gospodarstvo zmanjšuje moč političnega podsistema.
Pravite, da ima Slovenija problem z intelektualno elito.
Intelektualna elita je v podobnem položaju kot gospodarstvo. V prejšnjem sistemu je bila zatirana, morala je fizično preživeti. Če si hotel preživeti, si moral biti tiho, in pameten človek se ne bo izpostavljal tem nevarnostim in kritiziral.
In ta problem ostaja tudi v sedanjem času?
Da.
Govorite tudi o pomanjkanju državljanskega poguma?
Če sem konkreten – kar poglejte, kako se obnašajo naši ekonomisti in pravniki, recimo ob problemu gospodarske sanacije in zlatega pravila. Lepo ponižno kimajo. Vsi so lepo pridni, vsak misli, lahko bom naredil svojo kariero, če bom tiho ali pa podpiral to, kar želijo vladajoče strukture. Dokler se bodo obnašali tako, za nas ni rešitve.
Živimo v turbulentnem času, a verjetno niso primerljivi s tistim pred drugo svetovno vojno. Vseeno pa smo pred neko prelomnico.
Prva velika prelomnica, ki je opredelila strukturo tako imenovane razvite družbe, je bila ob prehodu v tako imenovani novi vek, v 15. in 16. stoletju. Če pogledate zgodovino socialne filozofije, pravzaprav 200 let ni nastalo nobeno delo, ki bi bilo res izvirno. Šele ko je prišel Descartes, je začel razmišljati drugače, kot smo bili navajeni. Dvesto let je trajalo, da so prišli prvi odgovori. Zdaj smo v podobnem položaju. Tako imenovani pozitivni pristop do problemov sveta se je nekako izčrpal.
Kaj mislite s tem?
Pozitivizem pomeni, da priznamo samo tisto, kar je merljivo, kar se da seštevati, odštevati. Danes toliko govorimo o državljanskih pravicah, o enakopravnosti in to dobiva pridih demokratične romantike, v bistvu pa je to zelo preprosto – če si hotel matematično pristopiti svetu, potem si potreboval enakopravnega državljana, posameznika.
Če vas prav razumem, pravite, da zdajšnji sistem ne daje več vseh odgovorov. Zakaj?
To se najbolje kaže v tem, da kakovosti ne moremo meriti. Ali pa pri ugotavljanju skupne volje. Samo seštevaš. To, kar je več, je tudi boljše. To pa je izmišljotina, ki nima podpore. Zaradi tega demokratičnega načela je propadla Jugoslavija in še marsikaj drugega. Ker smo bili v Jugoslaviji manjšina, smo bili potisnjeni v kot in smo morali to državo zapustiti.
Torej potrebujemo postdemokracijo?
Lahko rečete tako. Danes imamo enak problem v EU. Zdaj govorijo o tem, da bi se EU spremenila v federacijo, Borut Pahor o tem govori z vsem navdušenjem. To je za nas smrt. Če sprejmemo načela evropske federacije kot sprejemljiva, potem se lahko postavi očitek, zakaj smo odšli iz Jugoslavije.
Vidite vzporednice med EU in Jugoslavijo?
EU je pravzaprav povečan problem Jugoslavije. Vsi problemi, s katerimi smo se soočali, se danes v večji razsežnosti odražajo na ravni EU. Mi imamo toliko izkušenj, da bi lahko Bruslju marsikaj pametnega povedali in marsikatero od naših izkušenj bi lahko uporabili.
Našim politikom zamerim, ker v Bruslju ne uveljavljajo svojih stališč. Mi imamo za to legitimacijo. Ne vem, koliko ljudje o tem vedo, a ideja o združeni Evropi je nastala neposredno po 1. svetovni vojni in Slovenci smo bili pionirji panevropske ideje.
Naši politiki pa so prav ponižno čakali, da so nas leta 2004 sprejeli v EU. Nobenega razloga ni za takšno ponižnost. Mi bi morali v lastnem interesu sodelovati pri oblikovanju EU, ne delamo pa nič, samo ponavljamo puhlice iz Bruslja.
Pravite, da je bil edini, ki se mu je posvetilo, da je treba nekaj radikalno spremeniti, Janez Drnovšek. Zakaj?
Drnovšek je videl, da capljamo na istem mestu, in je poskušal z mobilizacijo vsega intelektualnega potenciala, kolikor smo ga imeli, oblikovati nove odgovore. Sistematično je skliceval posvete s strokovnjaki, ki so na posameznem področju kaj pomenili. Te razprave so izšle v pisani obliki, a je potem vse skupaj zamrlo. Škoda, to bi moral razvijati naprej.
Sloveniji primanjkuje državnikov?
Seveda primanjkuje, ker se niso mogli razviti. Ni pa rečeno, da nimamo intelektualnega potenciala. Nekateri pravijo, in tako opravičujejo svoje lastno samodrštvo, da ima Slovenija ljudi le za eno vladajočo ekipo. Če Slovenija nima vsaj deset možnih ekip, potem nima smisla, da smo samostojni. Je pa res, da Einstein ne bi nikoli postal Einstein, če bi moral samo krave pasti. Naš politični sistem zatre vsakega, ki se pojavi z lastnimi idejami.
Imamo parlamentarni sistem brez parlamenta, katerega ključni del so svobodni poslanci, pravite.
Da, seveda.
Nimamo svobodnih poslancev?
Ja, kako? Saj so se že vnaprej dogovorili, kako bodo uredili posamezne zadeve.
Zdi se mi, da so poslanci kar svobodni, delajo, kar hočejo, če pogledate samo primera, kot sta Simčič in Vogrin.
Delajo, karkoli hočejo, vsak ima lahko tudi svojo ljubico, ampak to ne sodi na področje njegove družbene funkcije. Resnični gospodarji so zadovoljni nad takšno samostojnostjo poslancev, ker jih odvrača od tistega, kar je njihova dolžnost.
Govorim o tem, kako težko je našim politikom odstopiti, se odpovedati kakšni funkciji.
Če si poslanec in še predsednik kakšnega odbora v parlamentu, si za naše razmere kar gospod. Če si podjetnik, profesor, advokat in takšno funkcijo izgubiš, jo pač izgubiš. Večina poslancev pa je po izgubi funkcije še eno leto na državnih jaslih.
Pravite, da živimo v totalitarni državi z demokratično preobleko.
Tako je. Država, ki s poslanci dela kot z blagom na polici … To ni nič, to je avtoritarni sistem.
Gospod Bučar, imate častitljivih 89 let …
Popolnoma nič niso častitljiva, zoprna so.
… rojeni ste leta 1923. Če se ozrete na vaše življenje, kaj vas je najbolj zaznamovalo?
Moja generacija je šla skozi dve vojni. Najprej drugo svetovno vojno, nato smo preživeli vse blagoslove socializma, potem smo bili v drugi osvobodilni vojni. Ves čas živimo skrajno dinamično. Včasih, ko nam je šlo za nohte, smo rekli, je težko, a je zanimivo.
Vojno si predstavljamo kot nekaj skrajnega, a do nje lahko pride zelo hitro.
Saj vojna je skrajna. Kdor tega ni doživel, si ne more predstavljati, kakšen strašen šok je to. Ljudje, ki smo se še včeraj pogovarjali kot prijatelji, smo začeli streljati eden na drugega.
Vojna se lahko ponovi jutri ali pa čez 50 let, to je nemogoče reči. Se pa nevarno približujemo turbulentnemu stanju. Hodimo po robu, ena stvar ne gre v pravo smer, pa smo tam. Potem pamet odpove, čisto drugače začneš misliti, čisto drugače gledaš na svet, vse stvari postanejo nekaj drugega. Velikokrat sem bil v življenju lačen, tega občutka vam ne morem opisati. To so stvari, ki jih moraš doživeti.
Verjetno se v takšnih časih ljudje pokažejo takšni, kot so v resnici.
Ljudje se v zaporu obnašajo popolnoma drugače kot sicer. Vsa tista preobleka odpade, pokažeš se dejansko tak, kot si v resnici, in kar naenkrat so ljudje popolnoma drugačni, kot so bili, postanejo pristni. Nekateri, ki si jih prej gledal zviška, postanejo plemeniti in obratno.
Ste vi zadovoljni s tem, kako ste prebrodili težke čase?
Zadovoljen? Tistih časov si ne želim več in zato sem posebej zaskrbljen nad tem, kako se pri nas zdaj stvari odvijajo.
Video: Luka Stopar, Klemen Aber, Luka Petrič
|
<urn:uuid:33aa6fba-41a6-41d5-a2e9-b216c95f292c>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/05/france_bucar.aspx
|
2013-05-24T13:30:23Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704662229/warc/CC-MAIN-20130516114422-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000002
|
Latn
| 32
|
{}
| 3.2
|
Janez Gregor Dolničar
|Janez Gregor Dolničar|
|Rojstvo:||10. marec 1655
Ljubljana
|Smrt:||3. oktober 1719
Ljubljana
|Poznan/a po:||kronist in zgodovinar|
|Poklic:||pravnik|
Vsebina
Življenjepis [uredi]
Oče, ljubljanski sodnik in župan, mu je omogočil šolanje in potovanja po Nemčiji in Italiji, kjer se je navdušil za baročno umetnost. Študiral je v Ingolstadtu in Bologni. Leta 1679 je v Bologni postal doktor prava. Nato je v Ljubljani nastopil službo mestnega notarja in sodnika.
Delo [uredi]
Dolničar je bil duša kulturnega preroda v baroka v Ljubljani, pisal je tudi o likovni umetnosti in preučeval starine. Pomembno je njegovo zgodovinsko raziskovanje. V očetovo družinsko kroniko je vnašal nove podatke. V nemško pisanih konističnih zapiskih (Annales Urbis Labacensis) in podobnih tiskanih latinskih zapisih (Epitome chronologica, 1714) je ohranil mnogo sicer neznanih podatkov iz naše zgodovine. Zanimal se je za arheološke najdbe iz rimske Emone in prepisal ter proučeval številne antične napise, tudi z novcev, opisal je tudi mlajše nagrobnike v Ljubljani. Kot član in soustanovitelj Academie operosorum je nameraval spise izdati, tako da bi z našo preteklostjo seznanil tudi tujce, ki so ga sprejeli v različne znanstvene ustanove (akademije). V bogati knjižnici, ki je sedaj skupaj z njegovimi rokopisi v Semeniški knjižnici, je ohranjenih veliko drobnih tiskov, ki so med drugim tudi vir znanja o glasbenem in gledališkem življenju baročne Ljubljane.
Dolničar je bil pobudnik in svetovalec pri vseh umetnostnih načrtih in njihovih realizacijah v Ljubljani, kjer je po njegovi zaslugi zmagal italijanski zreli barok in odmeval tudi v širšem kranjskem zaledju. Že ob zidanju stolnice Sv. Nikolaja je pritegnil pomembne tuje umetnike, za vzgojo domačega naraščaja pa si je zamislil Akademijo treh umetnosti, slikarstva, kiparstva in stavbarstva (Academia trium atrium), ki pa se ni uresničila.
Njegov popis stare in nove ljubljanske stolnice Cathedralis Basilicae Labacensis Histiria (1701 - 1719) v tisku izšel 1882 kot Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis je hkrati prvi teoretični spis o naši umetnosti.
Glej tudi [uredi]
- priimek Dolničar
Viri [uredi]
Enciklopedija Slovenije; knjiga 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988
|
<urn:uuid:772472db-d4ff-4ca6-b1ab-67b04ee00691>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gregor_Dolni%C4%8Dar
|
2013-06-19T03:21:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368707440693/warc/CC-MAIN-20130516123040-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 27
|
{}
| 3.3
|
Operacija Kondor
Vsebina
Začetki [uredi]
Kot začetek Operacije Kondor se šteje v leto 1975, ko so se v glavnem mestu Čila skrivaj sestali čilski diktator Augusto Pinochet in predstavniki tajnih policij Argentine, Brazilije, Urugvaja, Paragvaja in Bolivije ter se dogovorili, da bodo po načelu zvestobe in vzajemnosti obračunali s politično opozicijo. Kasneje sta se jim pridružila še Peru in Ekvador, v katerih je bila prav tako na oblasti vojaška hunta. Zaradi lastnih interesov so se operaciji kasneje pridružile tudi ZDA. Operacija Kondor je delovala na preprost način: če se je, na primer, čilski disident zatekel v Argentino, je zanj poskrbela argentinska tajna policija, če se je argentinski disident zatekel v Urugvaj, je zanj poskrbela urugvajska tajna policija in tako naprej.
Delovanje tajnih služb in tajne policije [uredi]
Seznam »nevarnih« oseb za latinskoameriške hunte je bil zelo dolg, disidenti pa niso bili nikjer več varni. Po večini so jih že vnaprej obsodili na smrt, če je bilo le mogoče pa so jih likvidirali že tam, kjer so jih odkrili. Eksekucije v okviru Operacije Kondor pa niso doživeli le disidenti in levičarji. Leta 1974 je bil v Buenos Airesu ubit bivši bolivijski predsednik Jose Torres, istega leta pa je bil v bombnem atentatu ubit še čilski general Carlos Prats in njegova žena. Akcije v okviru operacije Kondor pa niso bile omejene le na Južno Ameriko. 6. oktobra 1975 sta bila v Rimu ubita bivši predsednik Čila Bernardo Leighton in njegova žena Anita. Atentat je izvedel, po Pinochetovem ukazu, italijanski terorist Alfredo di Stefano. Bivšega Allendejevega ministra za obrambo in čilskega ambasadorja v ZDA, Orlanda Letellierja, je ubila bomba, podstavljena v njegov avtomobil leta 1976. Skupaj z njim je umrl tudi Roni Morfit, Američan, ki se je boril za demokracijo v Čilu. Bombo je podstavil Michael Townley, nekdanji agent Cie, ki je sodeloval s Pinochetovo Dino.
Konec operacije [uredi]
Proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je svetovna demokratična javnost čedalje glasneje zahtevala od Pinocheta, da mora ponovno uvesti demokracijo in se odpovedati popolni oblasti. Prvi uspehi so se začeli kazati leta 1977, ko je oblast začela izpuščati prve politične zapornike in taboriščnike. Kljub tem prvim demokratičnim spremembam pa je general še naprej trdno držal oblast v svojih rokah. Domačo in svetovno javnost je opozarjal, da ne bo hitel z uveljavljanjem demokracije, ker Čilci niso zreli za demokracijo.
Pred morebitno parlamentarno demokracijo je moral Pinochet namreč zakriti sledi svojega krvavega režima. Prvi ukrep je bil podelitev amnestije vsem pripadnikom vojske in tajnih služb. S tem je preprečil morebitne sodne procese za zločine, storjene v času vladanja vojne hunte. Temu je sledila operacija prikrivanja dokazov o zločinih. Trupla iz množičnih grobišč je vojska pobrala in jih iz helikopterjev zmetala v Pacifik. Leta 1980 je Pinochet sprejel novo ustavo, ki je sicer uradno ukinila diktaturo. Tako so v Čilu lahko prvič po njegovem prihodu na oblast ljudje spet odšli na volišča. Volitve so bile farsa, saj je bil na njih le en predsedniški kandidat, Pinochet sam. Po volitvah je postal Pinochet za devet let uradni predsednik z velikimi pristojnostmi. Ta ukrep pa ni omehčal svetovne javnosti, ki je začela Čile odrivati na rob političnega dogajanja. Šele leta 1990 ga je na prvih resnično demokratičnih volitvah zamenjal Patricio Aylwin. Pinochet je ostal na pomembnih položajih vse do leta 2004, ko so mu v Čilu sodili za nekaj manjših kaznivih dejanj, za operacijo Kondor pa ni nikoli odgovarjal pred sodiščem.
Žrtve Operacije Kondor [uredi]
Med najbolj znanimi žrtvami operacije so:
- Jorge Isaac Fuentes Alarcon, čilski sociolog in urbanist, član Gibanja revolucionarne levice,
- Luis Gonzal Munoz, član socialistične stranke,
- Juan Humbert Zape, član socialistične mladine,
- Edgard Enriquez Espinoza,
- Alexej Vladimir Jaccard Siegler, komunistični simpatizer,
- Jacob Stoulman Bortnik, pripadnik Pinochetove opozicije,
- Jose Torres, bivši predsednik Bolivije,
- Bernardo Leighton, bivši predsednik Čila,
- Orlando Letellier, čilski ambasador v ZDA,
- Roni Morfit, ameriški borec za demokracijo,
- ...
|
<urn:uuid:b9400a69-281a-407d-96d0-fd83001d49f4>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Operacija_Kondor
|
2013-05-21T08:10:25Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699798457/warc/CC-MAIN-20130516102318-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999989
|
Latn
| 50
|
{}
| 3.3
|
Med vsemi obdelovalnimi zemljišči kmetijskih gospodarstev na območju Občine Moravske Toplice prevladujejo njivske površine, kjer se večinoma prideluje pšenica, sledita koruza in ostala žita. V zadnjih letih je vedno več njiv zasejanih z oljno bučo, oljno repico, sončnicami, krmnim grahom, ajdo, bobom.
Precejšnji delež kmetijskih površin predstavljajo travniki in pašniki. Velik delež travnatega sveta omogoča živinorejo kot glavno kmetijsko dejavnost.
Na ravninskem delu občine je večina površin obdelana kot njive in travniki. Večina kmetijskih površin je dobre kvalitete, čeprav se na južnem delu pojavljajo tudi močno peščena in prodnata tla, ki slabo zadržujejo vlago, na nekaterih predelih pa so močvirnati predeli. Gozdov je na ravnem delu občine malo.
Pravo nasprotje ravninskemu delu predstavlja gričevnat del občine, ki je na nekaterih delih celo več kot 40% poraščen z gozdovi. Kvaliteta obdelovalnih površin je slabša, saj večji del površin spada v slabše kvalitetne razrede (3, 4, 5,…). Površine je poleg tega še zaradi nagiba težje obdelovati, zato spada to območje med področje z omejenimi možnostmi pridelave. V neposrednih plačilih Ministrstva za kmetijstvo je bilo to območje označeno kot OMD območje in predstavlja v naši občini 9.562,7 ha, torej 66,19% celotne površine občine (14446,257 ha).
Glede na naravne pogoje pridelovanja, razpoložljive kmetijske površine in ekonomičnost pridelave je kmetijstvo na območju Občine Moravske Toplice raznoliko.
Intenzivno pridelovanje poljščin in vrtnin je predvsem na ravninskem območju, kakor tudi na primernih legah Goričkega dela občine.
Kmetovanje je oteženo zaradi velike razdrobljenosti parcel, vendar si kmetje že sami namensko združujejo zemljišča. V katastrskih občinah Bukovnica, Vučja Gomila, Mlajtinci, Berkovci in Motvarjevci je bila na pobudo lastnikov zemljišč in s sodelovanjem Občinske uprave izvedena komasacija, istočasno so se opravila tudi agromelioracijska dela. V nekaterih katastrskih občinah (npr. Moravci, Tešanovci…) so bila kmetijska zemljišča urejena s komasacijo in melioracijo. Na območju katastrskih občin Ivanjševci in Ratkovci pa se komasacija trenutno izvaja.
Povečanje parcel ima učinek na ekonomičnosti proizvodnje, saj se zmanjšajo stroški premikov, efektivnejše je delo s stroji, bistveno se zmanjšajo meje pred parcelami, ki so vedno vir zapleveljenosti in mesto za zadrževanje škodljivcev, izboljša se kvaliteta obdelave, poveča se povprečni pridelek pri vseh kulturah. Povečanje pridelkov in boljša izkoriščenost površin vpliva na boljše prihodke iz dejavnosti.
Pomemben vpliv na znižanje stroškov ima boljša izkoriščenost mehanizacije, manj stroškov je s premiki, delo je hitreje opravljeno in izvedeno v bolj optimalnem času.
Zaradi komasacij se poveča tudi interes za nakup manjših kosov zemljišč, ki si jih večinoma ostareli kmetje ali lastniki iz drugih krajev že želeli prodati, pa zanje zaradi majhne površine posameznih kosov in sorazmerno velikih stroškov prodaje, s strani večjih kmetov ni bil izražen interes za nakup. Zaradi izvedene komasacije in s tem lažje in cenejše obdelave zemljišč se upočasni ali ustavi zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Pozitivni učinki so doseženi tudi s tem, da je urejeno odvodnjavanje površinske vode in izboljšana kvaliteta poljskih poti, za vse parcele se uredijo tudi ustrezne dovozne poti.
Komasacija ima pozitiven vpliv tudi iz naravovarstvenih učinkov. Zaradi številnih mej med parcelami in obračališči, ki so vir plevelov in škodljivcev je velika poraba kemičnih sredstev. Z zmanjšanjem števila mej in obračališč, je tudi manj virov za zapleveljenost in s tem manjša potreba po rabi dodatnih kemičnih pripravkov.
Živinoreja prevladuje na za to preusmerjenih kmetijah. Čeprav je govedoreja in prašičereja tudi v prihodnje osnovna usmeritev kmetij, se v zadnjem času uveljavlja tudi gojenje drobnice, medtem ko perutninarstvo in kunčjereja ostajata v doseženem obsegu.
Glede na ugodne naravne pogoje (primerna lega, podnebje) sadjarstvo temelji na integrirani in bio pridelavi ter predelavi sadja v končne proizvode (suho sadje, kis, žganje, sokovi, sirupi, kompoti, marmelade), ki se prodajajo tudi neposredno na domu.
Posebno pozornost se posveča starim kmečkim in travniškim visokodebelnim sadovnjakom, s katerimi se ohranja kulturna podoba krajine. Zaradi nestalnih vremenskih razmer se na površinah z nasadi uvaja umetno namakanje in zaščita pred točo. Na absolutno sadjarskih legah se razvijajo nasadi z ekonomsko zanimivimi sadnimi vrstami (jablane, breskve, češnje, orehi, lešniki, ipd.).
Vinogradništvo temelji na obnovi starih obstoječih nasadov in razširitvi vinogradov na absolutne vinogradniške površine in združevanju parcel v večje komplekse. Pri obnovah se ponovno uvajajo rdeče sorte. Poseben poudarek se namenja pridelavi kakovostnega vina, to pomeni, ne prezgodaj trgati grozdje, izobraževati ljudi, z namakanjem in ustreznim obdelovanjem doseči dobro kvaliteto vina. Poseben poudarek se namenja tudi blagovni znamki, pod katero se trži vino.
Ker tradicionalne kmetijske panoge kmetijam v Občini Moravske Toplice ne dajejo zadosti dohodka za preživetje, se morajo kmetje usmeriti predvsem tudi v različne dopolnilne dejavnosti (predelava mesa - ki je tehnološko in finančno zelo zahtevna, predelava sadja – kar pride v poštev tako pri intenzivnih sadjarjih, kakor tudi pri tistih, ki razpolagajo s travniškimi sadovnjaki, pridelava in predelava zelišč, peka kruha, peciva, pogač na tradicionalen način v krušni peči, nabiranje in predelava gozdnih sadežev, čebelarstvo, turizem na kmetiji: vinotoči, izletniške turistične kmetije, kmetije z nastanitvijo, gojenje drevesnih sort, pridelava semena, pridelava sadik sadnega in gozdnega drevja, izdelki iz žganja …
Pomembno je vključevanje dopolnilnih dejavnosti v turistično ponudbo občine.
Vrtnarstvo je pomembno predvsem za samooskrbo z doma pridelano zelenjavo, tisti, ki pa so zainteresirani za pridelavo večjih količin, pa se usmerjajo v specializirano pridelavo posameznih rastlinskih vrst, npr. solata, paradižnik, paprika, zelje, kumarice, feferoni, rdeča pesa, čebula, korenje in druge vrtnine. Smotrna je usmeritev v pridelavo zelenjave pod rastlinjaki in plastenjaki, ker je klima ugodna in se na majhni površini dosegajo vrhunski pridelki, s katerimi se ustvarja dobiček. Zaradi naše naravne danosti geotermalne vode in njenega izkoriščanja bo v bodoče sledil nadaljnji razvoj vrtnarstva predvsem na nižinskem delu občine.
|
<urn:uuid:197dead6-bf12-4a46-8e37-a7d8ad9afc16>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.moravske-toplice.si/?lang=&option=content&content_id=31
|
2013-05-21T08:02:50Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699798457/warc/CC-MAIN-20130516102318-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 2
|
{}
| 3.2
|
Vhodni deli jame so gotovo gostili obiskovalce že v 13. stoletju, največji del notranjosti pa je 14. aprila 1818 odkril domačin, jamski svetilničar Luka Čeč. Med pripravami na obisk avstrijskega cesarja se je oddaljil od skupine delavcev, ki so bili zadolženi za slovesno opremo in razsvetljavo vhodnega dela jame z Veliko dvorano. Preplezal je steno v do tedaj neznani rov. Ko se je vrnil, je zaklical prijateljem: »Tu je nov svet, tu je paradiž!«
Njegovo odkritje je pomenilo prelom v zgodovini Postojnske jame in Postojne. Odprta je bila pot daleč v notranjost podzemlja, kjer je kraški svet skrival svojo tisočletno stvaritev. Pomembnosti novega odkritja so se v Postojni takoj zavedali. Okrožni urad je jamo nemudoma zaprl in jo je s tem zavaroval pred morebitnimi nepovabljenimi gosti.
17. avgusta 1819 je kot prvi obiskovalec po novo odkritem delu jame stopal avstrijski prestolonaslednik Ferdinand. S tem obiskom so se v letu 1819 vrata postojnskemu turizmu na široko odprla, saj ta z uvedbo vpisnih knjig obiskovalcev, ki so bile v uporabi do aprila 1941, pomeni uradni začetek novodobnega jamskega turizma. Iz vpisnih knjig lahko razberemo, kako je naraščal obisk v jami, različnost krajev in poklicev obiskovalcev pa nam pričata o tem, da Postojnska jama že takrat ni bila znana zgolj v Evropi, ampak tudi širše.
Jamska komisija
Pet let po odkritju so ustanovili Jamsko komisijo, prvi upravni organ Postojnske jame. Komisija je prevzela organizacijo urejanja in vodenja po jami. Leta 1824 je bil izdan prvi jamski statut, uvedli so vstopnino in kmalu so po jami uredili tudi razsvetljavo.
Znan in uspešen predsednik Jamske komisije je bil od leta 1868 do 1885 postojnski okrajni glavar Anton Globočnik. V njegovem času so v jami posodobili razsvetljavo, položili železniške tire, zgradili most čez Pivko v Veliki dvorani, izboljšali poti po Kalvariji in uvedli večjezične napise – ob nemških še slovenske, italijanske in češke. Poskrbel je, da je Postojnska jama ostala v javni lasti in da se je dobiček vlagal izključno v izboljšanje jamske infrastrukture.
Jamska komisija je bila upravni organ Postojnske jame do razpada Avstroogrske države.
Binkoštno slavje
Predstavniki Jamske komisije so sklenili, da bodo iz finančnih in propagandnih razlogov vsako leto na binkoštni ponedeljek priredili jamsko slavje, ki se je odvijalo v Plesni (Kongresni) dvorani Postojnske jame. Prvo tako slavje je bilo leta 1825.
Slavje na binkoštni ponedeljek je bilo med domačini tako priljubljeno, da je postalo postojnski praznik, dan, ko so kar se da veselo in slovesno obhajali spomin na odkritje jame. Sčasoma so začeli z organizacijo ljudskih veselic tudi avgusta in septembra. Na Plesišču (v Kongresni dvorani) se je vsako leto zbrala množica domačih in tujih obiskovalcev, ki so se sproščeno zavrteli ob taktih vojaških in civilnih godb. Na binkoštni ponedeljek je bila vstopnina v jamo precej nižja, domačini pa so imeli celo prost vstop.
Nekoč tradicionalno binkoštno slavje so ponovno oživili v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja. Za slavnostno vzdušje na prireditvi z mašo, ki običajno poteka v Koncertni dvorani, pa vsako leto poleg domačih godbenikov poskrbijo tudi gostujoče glasbene in vokalne skupine.
Ob železni cesti
Skozi Postojno je leta 1857 stekla železniška proga Dunaj – Trst. Moderna prometna povezava je v Postojno pripeljala tudi cesarja Franca Jožefa in cesarico Elizabeto. Postojnska jama ni bila do tedaj še nikoli tako razkošno razsvetljena. V njej so namestili nad 12.000 luči, od tega v Veliki dvorani 1500. Za cesarico in dve dvorni dami so izdelali tri žametna nosila, ki so jih kasneje lahko najeli tudi drugi petični gostje.
Po zaslugi železnice je Postojnsko jamo leta 1858 obiskalo že prek 4000 popotnikov. Gostje, ki so prišli na ogled jame z vlakom, so imeli znaten popust pri vstopnini. Jamo so s plakati in letaki oglaševali na vseh večjih železniških postajah ob progi, njen sloves pa so širili tudi oglasi v časopisih, turistični vodniki in izbrane predstavitve, na primer na pariški (1867) in dunajski (1873) mednarodni razstavi.
Jamska železnica
Jamska železnica je stekla 16. junija 1872. Od kapniške tvorbe, poimenovane Prižnica, do vznožja Velike gore so položili tirnice v skupni dolžini 2260 metrov, po katerih so jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci.
Mala ročna železnica pa se ob velikih obiskih, kot so bile na primer tradicionalne jamske veselice, ni obnesla. Vedno večji obisk je upravitelje spodbujal, da so razmišljali o učinkovitejšem prevozu po jami. Motorno vleko, ki so jo načrtovali že pred prvo svetovno vojno, so uvedli leta 1924. Leta 1928 je na vhodu v Postojnsko jamo zraslo novo upravno poslopje, danes Jamski dvorec, v katerem sta bili poleg restavracije tudi nova vstopna postaja jamske železnice in prostor za sprejem obiskovalcev.
V petdesetih letih 20. stoletja je obisk jame nezadržno naraščal, predvojna, enotirna proga z le dvema izogibališčema na celotni poti pa je povzročala vedno več zastojev. Leta 1964 so dogradili drugi železniški tir in tri leta zatem dokončno uredili dvotirno krožno progo po jami. Ta je končno omogočala nemoten prevoz velikega števila obiskovalcev.
Množični turizem je napovedalo povečanje števila obiskovalcev v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pravi razcvet pa je turizem v Postojni doživel v obdobju med leti 1970 in 1990. V tem času si je Postojnsko jamo ogledalo več kot 16 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Doslej rekordno je bilo leto 1985, tako v skupnem številu (942.256 obiskovalcev), kot po številu gostov iz tujine (757.318). Največje število obiskovalcev v enem dnevu pa si je Postojnsko jamo ogledalo 8. julija 1978, ko so jo vodniki pokazali kar 12.025 turistom.
Elektrika
Preden so v jami zasvetile električne luči, so jamo razsvetljevali jamski vodniki z oljnimi svetilkami in jamski svetilničarji, ki so sproti prižigali in ugašali stenske sveče. Obseg razsvetljave je bil odvisen od cene, ki so jo obiskovalci plačali za ogled. Gostje so lahko izbrali le nekaj sveč ali »veliko razsvetljavo«, za katero so porabili od štiri do pet kilogramov sveč.
Električno razsvetljavo, prvo na ozemlju Kranjske, so v Postojnski jami začasno postavili leta 1883 ob obisku cesarja Franca Jožefa. Tri električne luči so osvetlile Veliko dvorano. Naslednje leto je Postojnska jama postala tretja jama na svetu s stalno električno razsvetljavo (leto prej so električno razsvetlili jamo Kraushöhle na avstrijskem Štajerskem, že leta 1881 pa Luray Caverns v ZDA). Jamo je osvetljevalo 12 obločnic, vsaka z močjo 1400 sveč. Elektriko so pridobivali z dvema generatorjema, ki ju je poganjal parni stroj.
Sistem električne napeljave so posodobili leta 1901. Iz nove strojnice pa se z elektriko ni napajala le jama, temveč vsa Postojna.
Danes se namesto klasičnih žarnic večinoma uporablja halogenske. Elektronika skrbi, da se postopoma osvetljujejo le določeni predeli jame, električni vodniki pa so, kakor večina luči v jami, prefinjeno zakriti.
Najstarejši podzemni poštni urad
Postojnska jama in Pošta Slovenije imata zanimivo skupno 112-letno zgodovino. Pohvalita se lahko z najstarejšim podzemnim poštnim uradom na svetu.
Razvoj tiska in fotografije, uvedba poštnih znamk ter želja ljudi po spoznavanju zanimivih krajev sta v drugi polovici 19. stoletja v Evropi botrovala razcvetu tiskanja in pošiljanja razglednic. Do leta 1894 so bile razglednice redke, nato pa je njihova uporaba strmo narasla. Število odposlanih razglednic iz Postojne in Postojnske jame se je iz leta v leto povečevalo.
Jamska uprava je izkoristila priložnost in na avstrijsko trgovsko ministrstvo na Dunaju naslovila prošnjo za odprtje poštnega urada v jami. Leta 1899 so ob Plesni dvorani zgradili manjši objekt za potrebe poštnega urada. Po dosegljivih informacijah je to najstarejši podzemni poštni urad na svetu, ki sta ga svetovna poštna zveza in avstrijska pošta leta 1901 vključili v seznam poštnih uradov.
Podatki o številu poslanih razglednic so vredni občudovanja. Leta 1909 je bilo na binkoštni ponedeljek v jami 12.000 obiskovalcev, ki so v treh urah odposlali 37.000 razglednic. Leta 1911 so za binkošte odposlali 75.000 razglednic, ob Marijinem vnebovzetju istega leta pa še 47.800 razglednic.
Poštni urad v jami je sprva deloval le ob posebnih priložnostih, po letu 1911 pa redno. V njem so delali štirje poštni uradniki. Pred urad so postavili pet miz z nadstreškom, kjer so obiskovalci lahko pisali razglednice ne da bi jim nanje padale kapljice iz stropa jame. Leta 1911 so med poletno sezono dnevno prodali med 6000 in 11.000 razglednic.
Danes je v Koncertni dvorani urejena razstava o 112-letni zgodovini podzemnega poštnega urada. Obiskovalci lahko kupijo razglednice in posebne znamke z motivi Postojnske jame. Na voljo je tudi razglednica s fotografijo prvega podzemnega poštnega urada na svetu, ki je bila objavljena v dunajskem časniku leta 1911.
Zibelka speleobiologije
Skrb za varstvo jame se je povečala potem, ko je leta 1831 Luka Čeč v jami našel prvega jamskega hrošča, drobnovratnika. V tistem času so poznali že več najdišč človeške ribice, vendar naravoslovci niso resno razmišljali o podzemeljskih jamah kot o življenjskem prostoru. Z leti pa so sledile nepričakovane najdbe različnih vrst jamskih živali.
Vedno bolj množičen obisk in posegi v jamo so imeli na jamsko fauno negativen vpliv. Zaslužni speleolog in poznejši direktor Postojnske jame, Ivan Andrej Perko je predlagal, da se del jame, imenovan Pisani rov, izloči iz turističnega ogleda. Ker so takrat v Postojni načrtovali mednarodni jamoslovni muzej, je imel Perko v mislih tudi jamsko biološko raziskovalno postajo, ki naj bi jo uredili v Rovu novih podpisov. Leta 1931 je bila tako ustanovljena Stazione biospeleologica, ki sicer ni bil prvi tovrstni laboratorij na svetu, bil pa je bogato opremljen.
Prenovljena Speleobiološka postaja, Proteusova jama – Vivarij je bila v Rovu novih podpisov obnovljena, restavrirana in ponovno odprta leta 2002. Del je namenjen znanstvenemu delu, v akvarijih pa lahko obiskovalci vidijo žive predstavnike jamskih živali, ki jih danes poznamo preko 150 vrst, v postojnskem jamskem sistemu pa jih živi več kot 100.
|
<urn:uuid:686eff37-413c-43e1-b728-5df5e2572811>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.postojnska-jama.eu/si/o-jami/turisticna-znamenitost-ze-200-let/
|
2013-05-21T08:09:48Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368699798457/warc/CC-MAIN-20130516102318-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 4
|
{}
| 3
|
Kaj je "remanufakturing" ali industrijska obnova proizvodov
Remanufakturing je proces razstavljanja in obnavljanja strojev na nivoju modula, lahko pa tudi na nivoju vsake komponente. Proces je namenjen popravilu oz. zamenjavi obrabljenih delov, lahko pa tudi zamenjavi zastarelih delov in modulov. Deli, ki so podvrženi hitrejši obrabi in imajo pomemben vpliv na performase se zamenjajo.
Nekaj dejstev o Remanufakturing-u (obnovi komponent):
- industrija večja od "jeklarske industrije",
- globalni letni promet višji od 50 mrd €,
- dvomestna številka letne rasti,
- višji prispevek okolju kot sončna in vetrna energija.
Remanufakturing je proces sestavljen iz petih korakov:
- popolna razstavitev izdelka
- temeljito čiščenje vseh delov
- detajlni pregled in razvrščanje delov
- obnovitev oz. zamenjava delov
- ponovno sestavljanje delov
Projekt CLEANER
Podjetje FerroČrtalič je pridobilo mesto nacionalnega nosilca projekta CLEANER (CLEaning Engineering for Remanufacturing). Projekt je bil potrjen tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni, saj ga je odobrila Evropska komisija. Podjetje FerroČrtalič bo kot partner z bogatimi izkušnjami na področju obdelave in čiščenja površin, v projektu CLEANER sodelovalo z nemškim Inštitutom Fraunhofer ter univerzama v Ljubljani in nemškem Bayeruthu.
Projekt CLEANER je usmerjen v industrijo obnove proizvodov, ki predstavlja dinamično razvijajoč in perspektiven segment industrije. Industrijska obnova proizvodov (angl. remanufacturing) postaja v okviru trajnostnega razvoja ena od ključnih industrijskih panog, po velikosti primerljiva oz. večja kot je industrija jekla.
Cilj podjetja FerroČrtalič je v okviru projekta CLEANER razviti nove tehnologije, metode in indikatorje za definiranje parametrov čistosti, razvoj novih čistilnih tehnologij, analizo čistosti in razvoj merilne opreme in razvoj rešitev za učinkovit tok materiala v procesu čiščenja. Na osnovi rezultatov navedenih raziskav in razvoja bo razvita baza znanja in spletno orodje za podporo odločanju, ki bo omogočalo uporabniku prijazen in učinkovit dostop do znanja in informacij vezanih na procese čiščenja.
Uradna stran projekta
Čiščenje obnovljivih proizvodov - Članek IRT
Mednarodni evropski projekt CleanER (čiščenje obnovljivih proizvodov) pod okriljem mreže EraSME ima namen raziskati in združiti znanje tehnologij čiščenja na področju industrijske obnove proizvodov. V sklopu načrtovanja in uporabe tehnologij čiščenja so ugledna nemška podjetja BU-Drive, Herrmanns, Mela, MD Rebuilt, Klubert+Schmidt in slovensko podjetje FerroČrtalič sklenila povezati most z nemškim Fraunhofer institutom, Univerzo Bayreuth in laboratorijem LAKOS iz Univerze v Ljubljani.
V sklopu globalnega razvoja industrijske obnove proizvodov bo podjetje FerroČrtalič d.o.o. svoje dosežke predstavilo že letos na največjem sejmu ReMaTec 2011 s področja industrijske obnove proizvodov v Amsterdamu (19.-21.06.2011), kjer bo g. Bojan Črtalič predaval o tehnologijah čiščenja z različnimi postopki v fazi razvoja industrijske obnove proizvodov.
Naj tudi vam pomagamo rešiti takšne in podobne probleme! Za
več informacij o naših rešitvah in izdelkih pridite v stik z nami!
|
<urn:uuid:34687050-e769-40e9-89fc-91966cb29b5c>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.ferrocrtalic.com/hr/resitve_remanufakturing.php
|
2013-05-23T16:33:05Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368703592489/warc/CC-MAIN-20130516112632-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999996
|
Latn
| 1
|
{}
| 3
|
Nasveti za varno mreženje preko spleta
- Razložite učencem, kateri podatki so osebni. Podatkov o njih samih, družinskih članih ter prijateljih, kot so npr. polno ime, telefonska številka, domači hišni naslov oz. ime šole, naj ne objavljajo javno ter naj jih na spletu ohranijo zasebne.
- Učencem pokažite, kako naj v spletnih mrežah uporabljajo nastavitve zasebnosti, s čimer omejijo, kdo vse lahko vidi njihov profil v družabnem omrežju.
- Učencem svetujte, naj v družabnem omrežju objavljajo le informacije, slike, komentarje, videoposnetke, za katere jim je vseeno, če jih vidijo tudi drugi. Slike z norih zabav, žaljivi in obrekljivi komentarji ne sodijo na splet, saj so tam na voljo vsem uporabnikom interneta in ko se enkrat objavijo, tam ostanejo za vedno.
- Učence naučite, da bodo spoštovali tudi zasebnost drugih. Še posebej naj bodo previdni pri objavljanju osebnih podatkov drugih oseb brez njihovega dovoljenja, vključno s fotografijami. Zavedajo naj se, da je takšno početje lahko tudi kaznivo dejanje.
- Spregovorite z učenci o spletnem nadlegovanju v družabnih mrežah. Razložite jim, da imajo lahko besede, ki jih tipkajo, in slike, ki jih objavljajo, posledice v resničnem življenju: prizadenejo tistega, ki jih prejme, in naredijo grd vtis o tistem, ki jih pošilja. Učenci naj zaupajo vam ali staršem, če se zaradi nečesa na spletu počutijo neprijetno. Neprimerne vsebine, kontakte oz. nadlegovanje jim lahko pomagate prijaviti na sami spletni strani družabne mreže, kjer obstajajo mehanizmi za prijavo zlorab.
- Gesla so skrivnost, zato naj jih ohranijo zase in pogosto menjavajo. Mladi gesla za dostop do spletnih omrežij, kakor tudi elektronske pošte in programov za takojšnje sporočanje, npr MSN, pogosto zaupajo svojim prijateljem/sošolcem in niti ne pomislijo, da se tudi najboljša prijateljstva lahko razdrejo, kar lahko privede do zlorabe gesel ter medsebojnega obračunavanja tudi tako, da nekdo v njihovem imenu piše neprimerne komentarje ali objavlja neprimerne fotografije oz. videoposnetke.
- Nič ni narobe, če učitelji tudi uporabljate družabna omrežja, npr. Facebook. Strogo pa je potrebno ločevati med vašo zasebno uporabo in uporabo za potrebe šolskega dela. Priporočamo vam, da si ustvarite poseben profil za šolske aktivnosti, hkrati pa upoštevajte tudi dejstvo, da je meja za uporabo večine družabnih omrežij 13 let.
|
<urn:uuid:f3aa401e-257b-4e9f-848b-50462df98850>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.safe.si/c/1345/Druzabna_omrezja/?preid=1171
|
2013-05-23T16:40:17Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368703592489/warc/CC-MAIN-20130516112632-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 6
|
{}
| 3.9
|
braziljana napisal/-a:Slučajno sem naletela na tale forum, ki ima čudovito ime: iskreni.net.
Najlepše je biti med iskrenimi ljudmi. Zato sem se odločila, da iskreno napišem nekaj na ta forum in upam, da bom dobila tudi kakšne iskrene odzive. Izbrala sem temo, ki je trenutno zelo aktualna, pa tudi pomembna za celo človeško populacijo, to je:
"Resnica o cepljenju".
Za resnico mora človek dozoreti, biti pripravljen zanjo. Lahko se zgodi, da nam ne bo lahko sprejeti resnice. Miselni vzorci, ki so nam bili vsiljeni v življenju skozi manipulacijo in propagando nam bodo preprečili sprejeti resnico, če se ta ne bo skladala s programom, ki ga imamo v zavesti. Naš program, ki ga imamo v zavesti pa je tak, da radi verjamemo tisto, kar mislimo, da je za nas dobro, če so nam tako rekli drugi. Pri tem nikoli ne gremo preverjati vira. Če je to TV, časopis, radio....ne preverjamo. Če je to priznani strokovnjak........ne preverjamo. Če je to nekdo, ki ga poznamo......ne preverjamo. Če je to zdravnik........ne preverjamo. V glavnem večji del svojega življenja preživimo kot zgledni verniki družbe. Prepričani smo, da sta družba in sistem v njej naravnana tako, da je to za našo dobrobit. Pa je temu res tako?
Ne, to še zdaleč ni tako.
Resnica o cepljenju je zelo kruta. Gre za to, da cepljenje nima nobene zveze s tem, kar nam o njem govorijo. Cepljenje ni namenjeno zaščiti pred boleznimi ali odpravljanju bolezni. To je le krinka pod katero se skriva kruta resnica: cepljenje je namenjeno načrtnemu uničenju imunskega sistema ljudi, kar jih naredi ranljive, občutljive in podvržene različnim boleznim. Resnica je ta, da imunskega sistema, ki jim ga bo uničilo cepljenje, nikoli v življenju ne bodo mogli več obnoviti.
Ne misliti, da zdravniki kaj vedo o tem. Oni so samo avtomatizirani izvajalci, zlorabljeni da igrajo vlogo orodja v rokah neusmiljenih rabljev. Že zdavnaj so bili podvrženi indoktrinaciji v šolah, kjer jih učijo o boleznih, ne pa o zdravljenju. Oni ne znajo zdraviti, oni znajo prepoznati bolezen in predpisati zdravilo. To je njihov program, v katerega so bili prisiljeni. Oni ne vedo, kaj vsebujejo cepiva in kaj vse se v cepivu nahaja, a vendar nikoli ne bodo podvomili vanj. Prepričani in programirani tako, da verjamejo v to, kar jim povedo farmacevtske družbe, uradne zdravstvene organizacije in inštitucije, priznani in potrjeni znanstveniki, nikoli ne bodo pomislili, da je s cepivom lahko kaj narobe. Tega sploh niso sposobni pa tudi če bi bili, nimajo pri tem nobene dejanske moči.
Če bi ne bilo tistega vestnega in kot kaže, na vse manipulativne programe imunega laboratorijskega delavca na Češkem, ki si je drznil preveriti, kaj vse se v novem cepivu proti virusu gripe N1H1 nahaja, še danes ne bi vedeli, kako daleč lahko vse to gre. In gre res daleč, saj se v cepiva dodajajo razni stimulanti, počasni ubijalci, ki bodo v prihodnosti na daljši rok povzročali različne bolezni kot so avtizem, sladkorna, povišan krvni tlak, alzhajmerjeva bolezen, skleroza multipleks, rak različnih oblik (tumorji, levkemija...) in še marsikaj drugega. Se vam zdi, da bo kdo kdaj pomislil na kakšno povezavo med cepljenjem in temi boleznimi? Da se v cepivih nahajajo različni biološki strupi, težke kovine in razne druge snovi, za katere se niti približno ne ve, zakaj sploh morajo biti prisotni v cepivih, saj nimajo prav nobene funkcije, človek ne bi pomislil niti v najbolj norih sanjah. Ampak, ljudje božji, to se res dogaja, prav pred našimi očmi.
Ali smo pripravljeni to prenesti? Smo se sposobni soočiti z najhujšo resnico, ki bo za vedno spremenila naš pogled na življenje, da smo v veliki nevarnosti za svoje zdravje in obstoj? Da za velikimi farmacevtskimi giganti ne stojijo le ljudje, ki so pohlepni za denarjem, ampak so neusmiljeni uničevalci vsega življenja na zemlji, režiserji masovnega genocida, ki je tako neznansko strašljiv, da človek nanj niti pomisliti ne upa, kaj šele, da bi verjel, da se to res dogaja.
Prišel je čas, ko se mora vsak človek za trenutek ustaviti in pomisliti, kaj se okrog njega dogaja. Ali se nad nami res izvaja manipulacija tako da niti ne pomislimo več na to, koliko in če sploh še kaj odločamo o sebi in svoji usodi?
Ste se kdaj vprašali, zakaj se nekateri ljudje tako krčevito upirajo in borijo za nekatere spremembe, ki se nam zdijo nesmiselne in jih zato vidimo kot nore ali prepotentne? Ali smo se kdaj vprašali, če morda oni ne vedo nekaj več kot mi? Da morda imajo informacije, na osnovi katerih je njihovo početje popolnoma razumljivo in edino logično.
Ljudje na vseh koncih sveta se borijo proti obveznemu cepljenju vseh vrst. Ne zato, ker ne bi zaupali cepivom, saj bi jim lahko v marsičem pomagala. Borijo se proti cepljenju kot takem, ker jih postavlja v zelo ranljiv položaj manipuliranja z njihovim zdravjem in življenjem. Ranljivim zato, ker je to najlažji način za vnos različnih agentov tako bolezni kot uničenja imunskega sistema. Ker je to najlažji način za masovno kontrolo prebivalstva in njihovega zdravja. Ste morda vedeli, da v primeru splošne svetovne ogroženosti zdravja (epidemije) preneha pravica odločanja zdravstvenih inštitucij v posameznih državah in kontrolo nad prebivalstvom prevzame svetovna zdravstvena organizacija? Ta ima vso pravico, da nas prisili v kakršen koli obvezen ukrep, tudi v obvezno cepljenje, če bi se ji to zdelo potrebno. V takem primeru izgubimo vso pravico odločanja o sebi in smo na milost in nemislost prepuščeni vsemu, kar bi se jim zahotelo. Mar niso za take namene najbolj pripravne razne epidemije in širjenja bolezni večjih razsežnosti? V zadnjem času smo priča čedalje pogostejšim pojavom različnih oblik bolezni, za katere se že v naprej napoveduje, da se bodo spremenile v epidemije svetovnih razsežnosti. Kot da kar naenkrat narava postane neverjetno aktivna v proizvodnji novih in novih bolezni ali pa v obujanju starih, ki so bile že zdavnaj izkoreninjene, pa se zopet pojavijo kot že zdavnaj pozabljeni okostnjaki, padli iz zaprašenih omar preteklosti s svojo strašljivo grozljivostjo golih kosti. Mar si sploh lahko še privoščimo, da take očitne znake manipuliranja in priprave masovnih pojavov v znanstvenih laboratorijih še spregledamo?
Prišel je čas, ko se moramo prebuditi iz neznanske manipulacije in prevzeti skrb za svoj obstoj v lastne roke. Informacije so ključnega pomena. Kontrolirani mediji so namenjeni masovni manipulaciji z ljudmi in ne osveščanju ljudi. Za osveščanje je potrebno najprej razumeti, da resnica ne bo sama od sebe prišla do nas, ampak da jo moramo poiskati. Prebuditi se moramo iz iluzije, da je svet lep in namenjen nam. Svet je lep, ampak je v rokah nekaj svetovnih elit, ki jim ni mar ne za nas ne za naše otroke. V svoji sprevrženi igri jim ni problem narediti kar koli, le da bi dosegli svoj cij, to pa je popolna kontrola nad nami.
Ali bomo to dopustili ali ne, je naša odločitev.
Hvala, če ste vsaj malo pripravljeni razmisliti o tem, kar sem napisala.
Naj vas ne bo strah pogledati resnici v oči. Resnica je edina, ki osvobaja. Najhuje je, kadar je človek prostovoljni ujetnik in se tega ujetništva sploh ne zaveda. Zanj svoboda nikoli ne bo dosegljiva.
Z ljubeznijo,
braziljana.
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost
Edinstvena priprava za zakon v Sloveniji!
Naučite se naravnih metod načrtovanja družine!
Šola rahločutnega starševstva.
Odgovor na potrebe številnih zakoncev, ki iščejo skupino zakoncev.
Prva študijska skupina teologije telesa v slovenskem prostoru.
|
<urn:uuid:bfe036f8-9bf8-4ffe-a86c-8e6dc1aa773c>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.iskreni.net/forumi/vzgoja-in-starsevstvo/resnica-o-cepljenju-4686.html?p=73321
|
2013-05-26T00:34:12Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368706474776/warc/CC-MAIN-20130516121434-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 5
|
{}
| 2.7
|
Modem
Izberite Meni > Povezov. > Modem .
Skupaj z združljivim računalnikom lahko uporabljate mobilno napravo kot modem, na primer za povezavo s spletom.
Preden uporabite napravo kot modem, poskrbite za naslednje:
-
V računalniku morate imeti nameščeno ustrezno komunikacijsko programsko opremo, kot je Nokia PC Suite. Več informacij boste našli v priročniku za uporabo zbirke Nokia PC Suite.
-
Pri mobilnem operaterju ali ponudniku internetnih storitev morate naročiti ustrezne omrežne storitve.
-
V računalniku morate imeti nameščene ustrezne gonilnike. Namestite gonilnike za kabelsko povezavo. Morda boste morali namestiti ali posodobiti tudi gonilnike za infrardečo povezavo ali povezavo Bluetooth.
Če želite napravo povezati z združljivim računalnikom po infrardeči povezavi, pritisnite tipko za pomikanje. Prepričajte se, da sta infrardeča vmesnika naprave in računalnika obrnjena drug proti drugemu ter da med njima ni ovir.
Če želite napravo povezati z računalnikom prek brezžične tehnologije Bluetooth, začnite povezovanje v računalniku. Vmesnik Bluetooth na napravi vključite tako, da izberete Meni > Povezov. > Bluetooth in Bluetooth > Vključeno .
Če napravo povezujete z računalnikom po kablu, začnite povezovanje v računalniku.
Nekatere druge komunikacijske funkcije morda ne bodo dostopne, ko boste napravo uporabljali kot modem.
|
<urn:uuid:2c1e50c9-eb7f-49cb-a15b-1381e9f82172>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.nokia.com/si-sl/podpora/naprave/e71/prirocnik/?action=onlineuserguidepagechange&pFile=GUID-27BAE4FA-08C1-46EF-B21F-12AEE706F28D_FILE001.html
|
2013-05-26T00:44:16Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368706474776/warc/CC-MAIN-20130516121434-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999969
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.8
|
Lesena vrata
Lesena vrata so namreč postala že precej redka. Tu in tam jih še lahko zasledimo na kakšni starejši hišici ki stoji sama ob robu vasi. Lesena vrata je danes tako zamenjala plastika in tudi alumini je vse pogostejši. Lesena vrata tako očitno postajajo del naše preteklosti. Po eni strani je to kar nenavadno saj so prava lesena vrata lahko videti odličnoin so seveda zelo učinkovita, pa tudi cena je ugodna, saj je fantastična cena. Je pa postopek izdelave takšnih vrat precej dolgotrajen in posledično tudi drag. To je verjetno glavni razlog, da so bila lesena vrata izrinejna s Pvc materiala. vendar ne pozabimo lesena vrata manj onesnažujejo okolje in poraba energije je manjša.Tako lahko Slovenija prihrani ogromno energije. Slovenija pa ne sme pozabiti da bo tudi manj onesnažena če bo uporabila les in ne plastiko.
|
<urn:uuid:4ba3af7b-af41-4fa0-9b7f-f0176c17eeff>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.zadetek.org/lesena-vrata/
|
2013-05-26T01:05:27Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368706474776/warc/CC-MAIN-20130516121434-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 48
|
{}
| 2.9
|
Sirska vojska postopoma spet prevzema nadzor nad Kuasairjem in okolico. Sirski predsednik Bašar Al Asad pa je zatrdil, da se pred volitvami ne bo odpovedal oblasti.
Mmm, kaj bo danes za kosilo? Na najdi.si je zdaj na enem mestu zbranih več kot 22.000 receptov. Preverite!
Američanka Christy Walton se letos ponaša z nazivom najbogatejše ženske in desete najbogatejše osebe na svetu. Bogastvo je podedovala po možu, sinu ustabnovitelja WalMarta.
Svetovno znana ameriška astronavtka, ki je že dvakrat poletela v vesolje, je svoj tokratni obisk pradomovine začela na Bledu, z njim pa želi mladim sporočiti, da so pred njimi vse možnosti.
Legendarni angleški nogometaš David Beckham, ki je pustil velik pečat v nogometnem, je v soboto očitno odigral zadnjo tekmo v karieri. Ob odhodu z igrišča v 81. minuti so ga preplavila čustva.
"Nerazumno je razglabljati o pravi meri telesnega kaznovanja ter pravi meji med nasiljem in kaznovanjem - edina prava in varna meja je ničelna toleranca do nasilja."
Parlament EU-ja se bo prihodnji teden izrekel o poročilu o boju proti davčnim goljufijam, utajam in oazam. Podpora dokumentu bi lahko pomenila pomemben korak v boju zoper davčne goljufe in špekulante.
Oddajo o prenovi doma si poglejte v nedeljo ob 17.55
Letošnji Diggit med drugim prinaša tudi okroglo mizo Kako doseči potrošnika - vedno in povsod, na kateri bo pogovor med tremi vrhunskimi strokovnjaki vodil mag. Bojan Amon.
Šov Denisa Avdića
Kviz z Jonasom
Šov z Nino Osenar in Miho Brajnikom
Vsako leto tekmovanje za pesem Evrovizije zbuja veliko pozornosti. Vse o tem kaj se je, se bo in kaj se dogaja v zvezi z Evrovizijo zbrano skupaj, na enem mestu.
Naložite si na svoj mobilnik najnovejše melodije, slike, igre ali uporabite Spletno pošto planet.si
Informativna oddaja DANES vsak dan ob 19:30 in kratke novice ob 16.30. Kredibilne, preverjene in aktualne informacije. Hitro, sodobno ter profesionalno.
Anthony Hopkins in Ryan Gosling v trilerju o državnem tožilcu in manipulativnem inženirju, ki se zapleteta v igro mačke in miši.
Boleče smešna in izjemno uspešna komedija o fantovskem druženju v Las Vegasu, ki se sprevrže v divjo in nepozabno zabavo.
Zvezdnica in njen deset let mlajši partner River Viiperi sta obiskala pestro dogajanje v filmsko obarvanem Cannesu, kjer sta tudi praznovala svojo prvo obletnico.
Modna industrija je več kot le obleke, ki jih nosimo. V zakulisju se pogosto dogajajo prave drame, rojevajo se ikone in spletajo rivalstva. Pravi recept za filmsko zgodbo ali komično serijo, kajne?
Postavna diva v videospotu za pesem, ki jo je ustvarila skupaj z raperjem Pitbullom, razkazuje svoj lepo oblikovan trebušček in čvrsto zadnjico.
Koprska mestna občina išče najem rabljenega avtomobila, toda v času varčevanja in avtomobilskega "downsizinga" so zahteve v razpisu zelo visokoleteče. Ciljajo Koprčani na luksuznega audija A8 4,2 TDI?
Pred nedavnim je izšel album Časovne skice Severe Gjurin in Boruta Činča. Nastal je popolnoma spontano iz improvizacije in igre z zvokom, ki so se skozi proces pretopili v prave skladbe.
V vsakodnevnem stresu se ženske pogosto sprijaznijo z oblačili, s katerimi nimajo veliko dela, pa čeprav tvegajo, da bo njihov videz dolgočasen. Kako se ga znebiti?
Preberite si, kakšne vzpone in padce prinaša leto 2013 posameznim astrološkim znamenjem.
|
<urn:uuid:fd14abd0-a35b-43be-8d09-3972d52caa6a>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.siol.net/
|
2013-05-19T16:02:04Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368697772439/warc/CC-MAIN-20130516094932-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000002
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
In prvi občutki?
NIČ. Vse kot prej, če odšejem da je ikonica za timemachine malce bolj siva. Sicer pa nič opaznega. Težko bi rekel da kaj kar se je prej vleklo sedaj leti ali obratno. Nova slika na namizju pa tudi ne sproža vzdihov in vzklikov. Nič pač.
Pa vendar je ravno ta “nič” v bistvu največja pohvala, ki jo lahko nek operacijski sistem dobi. Sam se namreč zelo zelo strinjam z opisom, ki sem ga prebral že pred časom. Da je informacijski sistem (s tem pa tudi njegovi sestavni deli kot so operacijski sistemi, hardware, software,…) kot živčni sistem v organizmu. Ponavadi se ga sploh ne zavedamo, da ga imamo. Ko pa se enkrat začnemo živcev zavedati je pa ponavadi nekaj hudo hudo narobe. In tako sem sam z operacijskim sistemom, ki ga sploh en opazim, ultra zadovoljen.
Točno zato sem pred časom presedlal na Maca. Ker sem se naveličal ukvarjanja z računalnikom zaradi njega samega. Ko tri dni šraufaš kakšen driver, jih premetavaš naokoli sem ter tja, na koncu imaš pa za pokazati manj kot, če bi na Golem otoku kamne iz enega na drugi kup premetaval.
Sama inštalacija je bila tako na MacBooku kot iMacu enostavna in gladka. Vstaviš DVD, potrdiš namestitev, inštalacija pobije vse ostale programe, potrdiš predlagan disk in počakaš 40 min oz 1 uro, rebootaš in voila. Prvi zagon je malce daljši, verjetno ker sicer ima veliko cachiranega, in to je to. Meni je vse deloval, celo TimeMachine backup je prenašal le nove datoteke, ki pa jih je bilo resda kar nekaj.
Kaj dela hitreje in kaj ne, koliko dlje zdrži baterija, in koliko več ali manj placa imam na disku, se mi ne sanja. Zadovoljen sem s tem, da se mi nič ne zdi posebnega. To je tako kot če se iz slabšega avta usedeš v boljšega, oz. obratno. Precej večja sprememba je pri menjavi na slabše, ker boljšega se vsi precej hitro navadimo. Če torej nisem opazil nič posebnega, to tipično pomeni da slabše prav gotovo ni.
Kar nekako sem se spomnil na neko staro primerjavo unix serverja z telefonsko centralo. Priklopiš in dela. Kar sicer ne moremo ravno reči za razne windows sisteme, sploh ne desktop. Pa tudi za čedalje manj to velja za telefone in TVja. Dokler je bila tehnologija klasična je to vedno delalo. Odkar pa se vse bolj vspostavlja IP telefonija in IP TV pa je zanesljivost delovanja doživela kar krepak korak nazaj. 15 let nazaj, je bilo v bistvu nepredstavjivo da telefon ne bi deloval. Dandanes je pri nekaterih ponudnikih to prej pravilo kot izjema. Pri TVju pa sploh.
Moja verzija je piratska. Ker v Sloveniji ga še ni za dobiti. Ga bom pa kupil. Ker ponudba je enostavno takšna, da je ne moreš zavrniti. 29$. Za “nič”. Neprecenljivo!
|
<urn:uuid:de69594e-077e-4fcf-acef-e8873f765db9>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://imedi.si/blog/jeanmark/tag/macbook/
|
2013-05-22T12:28:07Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368701670866/warc/CC-MAIN-20130516105430-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000005
|
Latn
| 15
|
{}
| 2.6
|
Šempeter v Savinjski dolini leži v osrčju Slovenije.
V prazgodovini je skozi dolino vila jantarska pot z Baltika v Italijo, pozneje je vodila skozi Šempeter rimska cesta Emona–Celeia–Petovio.
Šempeter je znan predvsem po rimski Nekropoli, kjer si lahko ogledate izredno lepo ohranjene rimske izkopanine – nagrobnike bogatih meščanov iz Celeie; ter po jami Pekel – pravemu kraškemu biseru sredi Štajerske, ki ga je izdolbel potok Peklenščica. Ime jame izvira iz vraževerja domačinov, ki so v skalovju ob vhodu v jamo videli figuro peklenščka in si predstavljali, da tam vodijo vrata v pekel.
Središče Šempetra krasi mestni grb, ki so ga v tehniki mozaika izdelali učenci OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Grb v obliki ščita po dolgem delita dve poševni črti, ki simbolizirata nekdanjo rimsko cesto in sodobno avtocesto ter kažeta na povezanost Šempetra z ostalimi kraji. Zelena in zlata sta osnovni barvi grba in simbolizirata dolino ter zeleno zlato v njej – hmelj. V središču grba je grobnica Enijcev z motivom ugrabitve Evrope, ki simbolizira prehod v boljše življenje. (Vir: spletna stran TD Šempeter).
Znameniti meščani : Košarkaša - Beno in Samo Udrih
Jože in Cita Galič - glasbenika.
Turistično društvo : Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini
Ob rimski nekorpoli 2
03 700 20 56
www.td-sempeter.si
GPS Northing (N) : 46,2562
GPS Easting (E) : 15,1221
|
<urn:uuid:f27bdfc4-e1e3-46c1-93dc-553b596569e3>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/%C5%A0empeter-v-Savinjski-dolini.htm?_ctg_kraji=3432&lng=1
|
2013-05-22T12:08:45Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368701670866/warc/CC-MAIN-20130516105430-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.99998
|
Latn
| 196
|
{}
| 3.2
|
Kaj je potrdilo o pristnosti sistema Windows?
Potrdilo o pristnosti (COA) je posebna varnostna oznaka, ki jo nosi le programska oprema Microsoft z zakonito licenco. Njen namen je preprečevanje ponarejanja. Če je na škatli programske opreme Microsoft oznaka COA, so programska oprema in druga vsebina škatle, na primer mediji in priročniki, pristni. Če je bil Windows ob nakupu računalnika že nameščen, je oznaka COA na zunanji strani računalnika. Pri majhnih napravah (dolžine ali širine 15 cm ali manj) je lahko oznaka COA pod baterijo.
Če si želite ogledati primere oznak COA, obiščite Microsoftovo spletno mesto.
|
<urn:uuid:dac1053d-4534-42ab-a92e-5003e33c6840>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://windows.microsoft.com/sl-SI/windows7/What-is-the-Windows-Certificate-of-Authenticity
|
2013-05-24T20:52:41Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705043997/warc/CC-MAIN-20130516115043-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999992
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.7
|
V Kočevskem rogu pozvali k obnovitvi Slovenije z ljubeznijo
Na slovesnosti pred grobiščem pod Krenom je apostolski nuncij Juliusz Janusz pozval k obnovitvi Slovenije, a ne s terorjem in nasiljem. Predstavnik Nove slovenske zaveze pa je dejal, da je usodna razklanost slovenskega naroda rezultat "zločinske revolucije".
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Pred kapelo ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je danes potekala slovesnost s 23. obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje pred približno tri tisoč ljudmi je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, ki je v mašnem nagovoru pozval k obnovi Slovenije, a ne s terorjem in nasiljem, temveč z ljubeznijo, je poudaril.
Kot je v pastoralno obarvanem govoru povedal Janusz, so želeli z današnjo slovesnostjo počastiti tiste Slovence, ki so bili, ker so odprto izpovedovali svojo vero v boga, žrtve preganjanja med drugo svetovno vojno in v letih po njej.
Predstavnik Nove slovenske zaveze Boštjan Zadnikar pa je menil, da je usodna razklanost slovenskega naroda rezultat "zločinske revolucije" in temeljno slovensko vprašanje. "V to kislo jabolko bo enostavno treba ugrizniti in končno reči bobu bob oz. stvari postaviti na pravo mesto. Če tega ne bomo storili in se bomo temu izogibali ter zatiskali oči pred resnico, je postavljena pod vprašaj celo narodova eksistenca," je dejal in poudaril, da slovenski narod nujno potrebuje nov dan vstaje.
Slovesnosti se je udeležila tudi Ljudmila Novak. (Foto: POP TV)
Slovesnosti z mašo, ki sta jo pripravila župnija Kočevje in Nova slovenska zaveza, so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak, minister za obrambo Aleš Hojs, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, poslanec SDS Branko Grims in poslanka SDS Alenka Jeraj, poslanka NSi Iva Dimic, kočevski župan Vladimir Prebilič in še nekaj drugih.
|
<urn:uuid:5547ef2b-fd6f-47a7-bc7c-b965a33d22df>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kocevskem-rogu-pozvali-k-obnovitvi-slovenije-z-ljubeznijo.html
|
2013-05-24T20:27:33Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705043997/warc/CC-MAIN-20130516115043-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999978
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.7
|
Stephen Wolfram
Življenje in delo [uredi]
Hodil je na Dragon School v Oxfordu in neodvisni Kolidž Eton. Bil je čudežni otrok in je objavil članek o fiziki delcev v starosti 16 let. Pri sedemnajstih se je vpisal na Univerzo v Oxfordu (Kolidž St John's). Istega leta je napisal članek o nastanku kvarkov. Doktoriral je leta 1979 iz fizike delcev na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu (Caltech). Kmalu se je začel zanimati za celične avtomate. Njegovo delo s področja kvantne kromodinamike z Geoffreyjem Foxom se uporablja še danes v eksperimentalni fiziki delcev.
Leta 1987 je bil ustanovni urednik revije Complex systems. Med letoma 1979 in 1981 je na Oddelku za fiziko Caltecha vodil razvoj programa Symbolic Manipulation Program (SMP), dejansko ničto različico Mathematice, na katero razvoj sta vplivala programa Macsyma in Schoonschip. Zaradi nesoglasij glede avtorskih pravic je zapustil Caltech. Leta 1981 je postal član Inštituta za višji študij, kjer je raziskoval celične avtomate, večinoma s pomočjo računalniških simulacij. S pomočjo simulacij je raziskoval tudi fizikalne procese (na primer turbulentni tok tekočin) prek celičnih avtomatov na superračunalniku Connection Machine vzporedno s Feynmanom.
Inštitut za višji študij je zapustil leta 1986 in odšel na Univerzo Illinoisa v Urbani in Champaignu, kjer je ustanovil njeno Središče za raziskovanje kompleksnih sistemov, ter začel razvijati Mathematico, ki je prvič izšla leta 1988. Leta 1987 je bil soustanovitelj podjetja Wolframm Research, ki nadaljuje z razvojem in prodajo programa.
Med letoma 1992 in 2002 je pisal knjigo Nova vrsta znanosti (A New Kind of Science), ki podaja študijo zelo preprostih računalniških sistemov. V knjigi je trdil da je našel najpreprostejši znani univerzalni Turingov stroj z 2. stanjima in 5. barvami. Zatem je raziskal 2.985.984 (106) možnih kandidatov univerzalnih (2,3) Turingovih strojev, saj je bilo znano da noben od strojev z 2. stanjema in 2. barvama ne more biti univerzalen. Od teh je intuitivno izbral najboljšega. 14. maja 2007 je objavil nagrado v višini 25.000 $ osebi ali skupini, ki bi podala formalni dokaz za univerzalnost takšnega Turingovega stroja. Nagrado je prejel leto kasneje Alex Smith. Vaughan Pratt je kasneje trdil, da je našel napako v dokazu, vendar je Alex njegovo trditev spodbijal.
|
<urn:uuid:ac7be7a0-1104-4904-b37c-ec38fccc4191>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Stephen_Wolfram
|
2013-06-19T10:37:13Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368708690512/warc/CC-MAIN-20130516125130-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999996
|
Latn
| 87
|
{}
| 3.2
|
Mednarodni študent in izzivi vseživljenjskega učenja
- 0 Opmerkingen
- 43156 Bezoeken
- Beoordeling
Čeprav bi le malo ljudi nasprotovalo mnenju, da je namen vseživljenjskega učenja nuditi pozitivno izkušnjo, ne smemo pozabiti, da mora spletni izobraževalec za zahteve mnogih starejših ljudi verjetno razviti dodatna orodja in veščine.
V tem kratkem članku predstavljamo dva primera izzivov, s katerimi so se soočili mednarodni učenci, ki so v učno okolje prinesli s seboj nekaj vprašanj, ki niso bila zgolj posledica starosti dotičnih učencev, temveč tudi geografskega okolja, v katerem so študirali. Imena učencev smo spremenili.
|
<urn:uuid:eebf2504-9764-4a8c-9de0-2d6a237df4d1>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://elearningeuropa.info/nl/node/118082
|
2013-05-20T00:11:57Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368698150793/warc/CC-MAIN-20130516095550-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 15
|
{}
| 3.1
|
Triglavski narodni park
|Triglavski narodni park|
Triglav
|Lokacija||Slovenija|
|Površina||880 km²[1][2]|
|Ustanovitev||1981[3]|
|Obiskovalci||1,6 milijonov (leta 2006)|
Tríglavski národni párk (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline iz tega območja. Park po površini meri 83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.
Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
Zgodovina [uredi]
Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v Radovljici. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi.
Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.
Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km²).
Zakonska zaščita parka [uredi]
Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava Republike Slovenije (členi 71, 72 in 73), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate, ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat.
Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park): Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so[4]:
- manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju,
- neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju,
- neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet,
- problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za "planinske dejavnosti" (npr. gradnja koč in poti),
- raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin.
Hidrologija Triglavskega narodnega parka [uredi]
V Triglavskem narodnem parku sta dve večji razvodji:
Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero[1], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero, od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi Kriška in Krnsko jezero [2].
za podrobnejši opis glej Hidrologija Triglavskega narodnega parka
Živi svet v Triglavskem narodnem parku [uredi]
Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost ekosistemov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
za podrobnejši opis glej Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku [uredi]
Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.
za podrobnejši opis glej Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku [uredi]
V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: fužinarstvo, oglarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi turizem.
Naravne zanimivosti v parku [uredi]
Okoli Triglava [uredi]
- Triglav - na vrhu stoji Aljažev stolp. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik Jakob Aljaž z Dovjega leta 1895.
- Triglavska severna stena je široka 3 km in visoka čez 1000 m in je največja v Vzhodnih Alpah.
- Dolina Vrata vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji spomenik na padle partizane gornike med 2. svetovno vojno.
- Slap Peričnik v Vratih je zaščiten ko naravni spomenik. Pada čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m, zgornja pa 16 m.
- Dolina Kot
- Dolina Krma
- Triglavski ledenik
- Triglavsko brezno je najglobje ledeno brezno pri nas. Razkrilo ga je umikanje Triglavskega ledenika.
- Velo in Malo Polje ležita na južni strani Triglava. Velo polje je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče pod vrhom Triglava.
- Dolina Triglavskih jezer
Proti Bohinju [uredi]
- Črno jezero leži v senčni kotanji, obdani z smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno Komarča.
- Savica izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od Prešernovih časov.
- Bohinjsko jezero je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek Save Bohinjke.
- Cerkev sv. Janeza Krstnika je najbolj znana cerkev ob jezeru.
- Stara Fužina leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in cerkvi sv. Pavla.
- Studor je vas prepoznavna po skupini slovenskih kozolcev.
- Korita Mostnice imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino Voje.
- Pršivec ima eno najglobjih brezen pri nas (Brezno pri gamsovi glavi).
- Govic je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda.
- Potok Ribnica je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita.
- Fužinske planine imajo udoben dostop iz Stare Fužine.
- Planina Blato je dostopna po cesti iz Fužinskih planin.
- Planina pri Jezeru ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero.
- Črna prst leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike.
Pokljuka [uredi]
- Visoka šotna barja: Veliko Blejsko barje, Goreljek, Šijec so najjužnejša gorska barja v Evropi
- Medvedova konta ima zahteven dostop. Pod njo se skriva Brezno pri Medvedovi konti.
- Pokljuška soteska leži v severnih pobočjih Pokljuke.
za podrobnejši opis glej Pokljuka
Nad gorenjsko ravnino [uredi]
- Vintgar je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla Radovna.
- 500 let stara lipa pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni.
- 1030 let star macesen na zgornjem koncu Male Pišnice.
- Gorjanska jama ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju Mežakle nad vasjo Krnica.
Visokogorje od severa [uredi]
- Iz Krme: Debela peč, Tosc, Vernar, Luknja peč, Rž (gora), Kredarica
- Iz Kota: Macesnovec, Rjavina, Požgana Minarica, Vrbanova špica
- Iz Vrat: Peričnik, Stena
- Iz Krnice: Rigljica, Frdamane police, Špik, Velika in Mala Ponca, Škrlatica, Rakova špica, Dovški Gamsovec, Kriška stena, Prisank, Razor
- Martuljkova skupina iz ceste pri Gozdu Martuljku: Kukova špica, Široka peč, Visoki oltar, Velika in Mala Ponca, Špik, Frdamane police, krnica Za Akom, Martuljkovi slapovi, Beli potok,
- Prisank s stolpi, okni in Ajdovsko deklico
- Iz Tamarja: Tamar v zgornjem delu Planice, Ponce, kraški izvir Nadiže
- Jalovec, Šit, Travnik, Mojstrovka, Slemenova špica, Ciprnik, Vršič
Visokogorje od juga [uredi]
- Kriški podi, pod Križem leži naše najvišje gorsko jezero Kriško jezero
- Soča
- Iz Trente: Velika Dnina, Trentski Pelc, Srebrnjak, Bavški Grintavec
V dolini Soče [uredi]
- Korita Soče: Mala korita pri odcepu za Vrsnik, Velika korita pri odcepu za Lepeno, korita pri Kršovcu pri vasi Kal-Koritnica, levi pritok Mlinarica
- botanični vrt Alpinum Juliana
- Povirni del soške doline: Trenta, Planina za skalo je avtentičen primerek trentarske ovčje planine
Ob zahodni meji [uredi]
- Pod Mangartom: potoka Koritnica in Predelica, Mangartsko sedlo, Loška stena
- Mala in Velika Korita, Možnica, Kluže
- Prelaz Predel
- Najzahodnejši predel parka so Rombonski podi z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini Črnelske špice so jamarji odkrili tri brezna, globja od 1000 m. Med temi je brezno Čehi II. z globino 1373 m na 13. mestu na svetu.
- Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče
- Planina Golobar na katero je vozila krožna žičnica za transport lesa, imenovana tolminka.
Iz Triglava proti najnižji točki parka [uredi]
- Krn ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad Kobaridom ena naših največjih gora.
- Krnsko jezero je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – pisancev. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojanma, ko so jih skupaj z zlatovčico vložili v jezero.
- Dupeljsko jezero v bližini Krnskega jezera
- Jezero v Lužnici ob poti s Krna proti Tolminu
- Peske
- Rdeči rob je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega apnenca.
- Pološka jama
- Izvir Tolminke, levi pritok Soče, ki skupaj z Zadlaščico tvori, do 60 m globoka korita.
- Medvedova glava ob Zadlaščici
- Razor
Koče in zavetišča [uredi]
- Dom v Tamarju
- Koča v Krnici
- Mihov dom na Vršiču
- Koča na Gozdu pod Vršičem
- Tičarjev dom na Vršiču
- Erjavčeva koča na Vršiču
- Poštarski dom na Vršiču
- Aljažev dom v Vratih
- Dom Valentina Staniča
- Triglavski dom na Kredarici
- Tržaška koča na Doliču
- Zasavska koča na Prehodavcih
- Planinski dom pri Krnskih jezerih
- Koča pri Peričniku v dolini Vrat
- Blejska koča na Lipanci
- Kovinarska koča v Krmi
- Vodnikov dom na Velem polju
- Planinska koča na Vojah
- Koča pri Triglavskih jezerih
- Koča na Planini pri Jezeru
- Pogačnikov dom na Kriških podih
- Koča pri izviru Soče
- Zavetišče pod Špičkom
Muzeji [uredi]
- Dom Trenta
- Planšarski muzej v Stari Fužini
- Oplenova hiša v Studorju
- Pocarjeva domačija v dolini Radovne
Cerkve [uredi]
- Cerkev sv. Duha na Javorci je spomenik iz 1. svetovne vojne
- Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru
- Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini
- Cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti, Na Logu
- Cerkev sv. Jožefa v Trenti
Spomeniki [uredi]
- spomenik dr. Juliusu Kugyu v Trenti
- spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik)
Botanični vrtovi [uredi]
Sklici [uredi]
- Triglavski narodni park (TNP). Triglav National Park. Pridobljeno dne 17 December 2011.
- »Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne«, Planet Siol.net, 17 December 2011. (Slovene)
- Banovec Tomaž et al. (2006) (v Slovene). Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom [Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time]. Triglav National Park Public Institute. http://www.tnp.si/images/uploads/Snovalci_TNP.pdf.
- Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010, Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija, 2010, http://www.tnp.mop.gov.si/stalisca_ztnp_19maj10.pdf, pridobljeno 2.5.2013
Viri [uredi]
- Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
- Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3
Zunanje povezave [uredi]
|Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Triglavski narodni park|
|Wikipotovanje vsebuje popotniški vodič, ki se nanaša na: Triglav National Park|
|
<urn:uuid:c71f6d27-dc9a-44f1-9441-0984680bc4b4>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/TNP
|
2013-05-22T19:48:44Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368702414478/warc/CC-MAIN-20130516110654-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999818
|
Latn
| 87
|
{}
| 3.6
|
Krvodajalstvo
je organizirana dejavnost
, ki temelji na prostovoljstvu
in dobrodelnosti posameznikov
. Namen krvodajalskih akcij je zagotoviti zadostne količine krvi
za vse bolnike, ki to življenjsko tekočino
potrebujejo. Krvodajalstvo
je
v Sloveniji
, tako kot v mnogih evropskih in drugih državah po svetu, organizirano po načelih neplačanosti, prostovoljnosti
in anonimnosti
. Rdeči križ Slovenije
organizira krvodajalske akcije že od leta 1953
in po uspešnosti sodi v sam evropski vrh
. Šestinpetdeset območnih združenj
izvaja krvodajalske akcije v skladu z javnimi pooblastili
. Z organizacijo krvodajalskih akcij zagotavlja RKS okoli sto tisoč odvzemov krvi na leto
oziroma skoraj petinštirideset tisoč litrov krvi letno
, kar zadošča našim trenutnim potrebam.
|
<urn:uuid:c647eebf-236c-4995-940d-116c0eb770fe>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.lopolis.si/?MeniZgorajID=5&MeniID=100&StranID=152
|
2013-05-22T19:33:03Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368702414478/warc/CC-MAIN-20130516110654-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000001
|
Latn
| 27
|
{}
| 3.2
|
Ločina
||Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika.|
Ločina ali sekta je skupina, ki se je odcepila od priznane religije. Kult je poseben bogoslužni obred. Vse večje religije so se začele kot ločine ali kulti, toda obe besedi se sedaj uporabljata v slabšalnem pomenu, ker mnogo ljudi meni, da so nekatere sodobne ločine in kulti škodljivi. Nekateri psihologi mislijo, da se take skupine obračajo na ljudi, ki se počutijo zapostavljene in nesrečne. Ti, pogosto mladi ljudje, pričakujejo, da jim bosta ločina oziroma kult izpolnila pričakovanja o smislu življenja in pripadnosti skupini. Na žalost postanejo včasih tako privrženi skupini, da naredijo vse, kar od njih zahteva vodja, pretrgajo celo vse vezi z družino. Za take vrste kult pogosto velja združitvena Cerkev.
|
<urn:uuid:fe568bf0-de14-4ea3-a360-fef8d71bc4c7>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Lo%C4%8Dina
|
2013-05-25T03:27:26Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705407338/warc/CC-MAIN-20130516115647-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 1
|
{}
| 3
|
Natečaj ZN za univerzitetne študente po svetuNatečaj ZN za univerzitetne študente po svetu
Globalna iniciativa »United Nations Academic Impact (UNAI)« (http://outreach.un.org/unai) in institucija Brookings iz Washingtona sta razpisali globalni natečaj za študentke/-e, da sestavijo govor, za katerega bi si želeli, da ga generalni sekretar ZN prebere na naslednjem odprtju zasedanja Generalne skupščine ZN.
Vedno bolj se strinjamo o naši globalni soodvisnosti. V tem pogledu je pomemben 28. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki se pravi: »Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji.« Ob tem se lahko vprašamo, kako naj izgleda globalna državljanska vzgoja, ki jo potrebujemo in bi bila hkrati tudi izvedljiva in bi na ustrezen način naslavljala to naraščajočo soodvisnost.
Univerzitetni študenti iz vsega sveta so vabljeni, da preučijo prej omenjeno dilemo, in sestavijo tekst v angleškem jeziku, ki naj ne bo daljši od 1500 besed. Po vsebini mora biti strukturiran kot osnutek govora generalnega sekretarja ZN. V ospredju naj bo odgovornost vsakega posameznika do ljudi, ki jih ravno ne razumemo kot naše rojake. Hkrati naj pisci premislijo, katere pravice lahko damo v ospredje, ko se s skupnimi močmi spopadamo z reševanjem svetovnih problemov in se pri tem zavedamo načela družbene odgovornosti.
Natečaj je odprt za vse študente, ki so trenutno vpisani na katero koli univerzo. Prispevke se pošlje hkrati na naslednja dva e-poštna naslova: email@example.com in firstname.lastname@example.org. Rok oddaje je do 15. junija 2012. Prosimo, da v zadevo sporočila napišete geslo »SPEECH COMPETITION«. Avtorji najboljših treh prispevkov, pri čemer bo vsaj eden izbran iz skupine članic iniciative UNAI, bodo povabljeni v New York in Washington, kjer se bodo sestali z generalnim sekretarjem Združenih narodov in vodstvom institucije Brookings.
|
<urn:uuid:a0e3e2e9-f15f-47a9-8249-ad1acaf06e69>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.pf.uni-lj.si/oglasna-deska/dodiplomski-studij-187/zadnjih-30-novic/natecaj-zn-za-univerzitetne-studente-po-svetu/
|
2013-05-25T03:47:16Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705407338/warc/CC-MAIN-20130516115647-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 6
|
{}
| 2.9
|
Trinkov koledar 2011 je vsebinsko bogat in zanimiv. Izšel je na 200 straneh in objavlja prispevke 37-ih avtorjev iz FJK in sosednjih krajev Slovenije. Enajst avtorjev je svoje besedilo napisalo v narečju (po nadiško, tersko, breginjsko, kambreško in rezijansko).
Pozdrav koledarju je letos napisal minister Boštjan Žekš.
Prvi vsebinski sklop je posvečen zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino (38/2001), ki ga je 14. februarja 2001 sprejel rimski parlament.
Desetletnico pomembnega dogodka obravnavajo štirje prispevki.
“Brez zakona bi bili Slovenci v Italiji šibkejši in siromašnejši, prepuščeni na milost in nemilost trenutnim političnim večinam, predmet medstrankarskega barantanja, kamen spotike pri razvijanju dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Kaj takega danes ni več mogoče,” je napisala slovenska senatorka Tamara Blažina, ki v svojem prispevku osvetljuje napore, ki so pripeljali do pomembnega zakona, predvsem pa se zaustavlja pri tem, kaj zakon prinaša slovenski manjšini.
“Z udejanjanjem zaščitnega zakona ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je ostal še marsikateri člen le na papirju”, ugotavlja Tamara Blažina, ki pa poudarja, da je bil zgodovinskega pomena za Slovence videmske pokrajine, ker jih je priznal in postavil na isto raven kot druge Slovence, podržavil je dvojezično šolo in ji omogočil nadaljnjo rast (z dvojezično nižjo srednjo šolo) ter konkretno prispeva k razvoju krajev, kjer je manjšina naseljena.
Razmišljanje je nadaljeval predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je pomembno obletnico izkoristil za poziv manjšini, naj premisli o svoji organiziranosti, o svoji vlogi na tem delu Evrope, kjer se s padcem meja ponujajo nove, še neizkoriščene, priložnosti, o potrebni notranji reorganizaciji. “Zamujamo tako organizacijsko kot vsebinsko,” je poudaril Pavšič.
Zanimiv je tudi prispevek Bojana Brezigarja, predsednika institucionalnega paritetnega odbora za slovensko manjšino. Vlogo odbora marsikdo, še zlasti med krajevnimi upravitelji, podcenjuje (zgovoren je primer Rezije), ker se ne zaveda, da ga večinoma sestavljajo predstavniki inštitucij, od državne vlade do deželnega sveta in občinskih uprav. Marsikdo v manjšini pa vidi v njem telo, ki naj rešuje vse odprte probleme. Brezigar zelo pregledno predstavlja pristojnosti in zadolžitve paritetnega odbora. O pomenu zaščitnega zakona za Rezijo podaja nato svojo oceno v rezijanščini Luigia Negro.
V lanskem letu smo se večkrat spotaknili ob sporne politične izbire krajevnih upraviteljev, še zlasti v Nadiških dolinah. Tudi s tega zornega kota je zelo zanimiv prispevek Giorgia Banchiga o Risorgimentu in nacionalni zavesti beneških upraviteljev, ki se uokvirja v 150-letnico proglasitve italijanske kraljevine in 145-letnico priključitve Benečije Italiji. Banchig med drugim navaja zanimiva dokumenta, ki ju hranijo v špetrskem občinskem arhivu in sta dokaz narodne zavesti takratnih županov in njihove skrbi za ohranitev špetrskega okraja ter vsaj dela avtonomije Benečije.
Psihologinja Suzi Pertot nato predstavlja projekt “JezikLingua, Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-italijanskega območja”, katerega strokovno-znanstveni del je njeno delo. V projekt JezikLingua sodi tudi multimedijsko središče v Špetru.
Zvest, večletni sodelavec Trinkovega koledarja Zdravko Likar predstavlja nastanek, delovanje in poslanstvo Kobariškega muzeja, ki deluje že dvajset let in Fundacije Poti miru v Posočju, ki ima za seboj polnih deset let plodnega dela in je na nedavnem srečanju predsednikov Napolitana in Türka, doživela pomembno potrditev.
Zanimiv pogled na Benečijo je prispevala novinarka slovenske televizije Mirjam Muženič, ki opisuje svoje poti v Benečijo in videmsko pokrajino.
Luisa Battistig se s pesmijo spominja desetletnice delovanja koče Dom na Matajure, o novi pomladi v Terski dolini pa je pisal Igor Černo, medtem ko Rudi Bartaloth predstavlja tradicionalne noše na tromeji, ki so bile tema razstave v Beneški palači v Naborjetu.
Med številnimi zanimivimi prispevki, naj omenimo še skok za pol tisočletja nazaj, v čas furlanske ljudske vstaje, na pustni četrtek, Joibe Grasse, leta 1511. Prispevek z naslovom “Plamen, ki še vedno gori” je prispeval Carli Pup, ki je tudi predsednik združenja 1511, ki želi obuditi spomin na uporniško Furlanijo.
Zgodovinske in človeške povezave med Čedadom in Idrijo, katerih protagonist je bil tudi Cesare Costantini, opisuje Tomaž Pavšič, njegov zapis pa dopolnjuje Franco Fornasaro.
Giulia Crisetig je napisala prispevek o ljudskem izročilu v zgornji Rečanski dolini, ki ga je raziskala za svojo diplomsko nalogo. Prof. Irena Popov Novak je napisala kritično oceno pesniške zbirke Duhuor an luna Alda Klodiča, profesor Roberto Dapit pa se je osredotočil na bogato zakladnico subiških pripovedi, ki jih je zbrala Bruna Balloch in so izšle v lepi ilustrirani publikaciji.
Nekatere subiške pripovedi so objavljene v Trinkovem koledarju in ga bogatijo skupaj z drugimi narečnimi prispevki. Med pripovedmi zasluži posebno pozornost “Marija v Landarski jami”, ki jo je napisal France Bevk, čigar 120-letnico rojstva in 40-letnico smrti smo zabeležili lani. V poglavju “V spomin” pa se Trinkov koledar poslavlja od Dina Del Medica, Zdravka Revna in Ivana Volariča Fea.
“Utekli so bogovi” je naslov lepega in obenem pretresljivega vložka, ki je posvečen Kravarščakovemu hramu in ga je grafično oblikoval Alvaro Petricig. Pesmi in besedila so delo Marine Cernetig, Adriana Gariupa in Claudie Salamant, fotografije pa Marine Cernetig ter Giacinta Iusse.
Trinkov koledar je uredila Lucia Trusgnach. Bogati ga kot vsako leto slovenska bibliografija videmske pokrajine (za leto 2009), ki jo je pripravila Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice, ponuja pa tudi pregled razvejanega delovanja kulturnega društva Ivan Trinko, ki izdaja Trinkov koledar.
|
<urn:uuid:5eead476-4490-477b-a231-72c6e4626b4d>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/6/52/
|
2013-05-25T04:02:26Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705407338/warc/CC-MAIN-20130516115647-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 1
|
{}
| 3
|
Čeprav pretirano gibanje v the res vročih dneh ni najbolj priporočljivo, sploh za starejše in tiste, ki imajo težave z zdravjem, bomo v današnji vroči temi vseeno govorili ravno o tem. In to zaradi podatka, da pomanjkanje gibanja po svetu povzroči prav toliko smrtnih žrtev kot kajenje. To kaže nova zdravstvena študija, objavljena v znani medicinski reviji The Lancet. Poročilo ocenjuje, da približno tretjina odraslih ni dovolj telesno aktivnih, kar na našem planetu povzroči kar 5,3 milijona žrtev na leto.
Ta številka je enaka eni desetini smrti, ki jih povzročijo bolezni srca, sladkorna bolezen, rak na prsih in debelem črevesju. Problem naj bi bil tako velik, da bi ga lahko obravnavali kot pandemijo, so povedali znanstveniki.
Dejali so, da reševanje težave zahteva nov način razmišljanja. Javnost je treba opozarjati na nevarnosti neaktivnega življenja, ne le opominjati na prednosti telesnih aktivnosti.
Za odrasle priporočajo vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden. Med to prištevamo na primer hitro hojo in kolesarjenje, pa tudi vrtnarjenje. V raziskavi so odkrili še, da so ljudje v najbolj razvitih državah najmanj aktivni. Med njimi je ena vodilnih držav Velika Britanija, kjer kar dve tretjini prebivalstva premalo naredita za svoje telo.
Raziskovalci so priznali, da je natančne primerjave med državami težko delati, saj se tudi definicija telesne aktivnosti med njimi razlikuje. Kljub temu so prepričani, da njihove trditve za večino držav držijo.
Pedro Hallal, eden od vodilnih v raziskavi, je dejal: "Z olimpijskimi igrami sta šport in fizična aktivnost privabila veliko pozornost svetovne javnosti. Čeprav je svet gledal športnike iz številnih držav, ki so tekmovali na olimpijskih igrah, je večina gledalcev neaktivnih. Globalni izziv je jasen – telesna aktivnost naj postane prioriteta po vsem svetu, le tako bomo izboljšali svoje zdravje in zmanjšali bremena bolezni."
Nekateri pa so že podvomili glede enačenja kajenja in telesne neaktivnosti. Medtem ko obe dejavnosti ubijeta podobno število ljudi, je število kadilcev precej nižje od števila neaktivnih oseb, kar kaže na to, da je kajenje za posameznika vseeno bolj tvegano.
No,ob vsem povedanem nas danes zanima ali ste mnenja, da se Slovenci dovolj gibamo?
AnketaV katerem delu leta ste najbolj srečni ?
od 20 do 35°C
od 20 do 34°C
od 21 do 32°C
|
<urn:uuid:26e9c13e-75a5-41f4-95e4-abbf68e05e31>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.radiohit.si/se-dovolj-gibate
|
2013-06-19T17:25:51Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368708946676/warc/CC-MAIN-20130516125546-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000007
|
Latn
| 1
|
{}
| 3.7
|
Izvajalec
: Turistčno združenje Portorož, g.i.z. PiranNaslov
: Obala 16 6320 PortorožTelefon
: 05 674 22 20e-mail
: www.portoroz.si
Obisk slikovitih istrskih vasi po starih poteh med vinogradi in oljčniki ter sprehod skozi dišeče gozdnate samote.
Dostop in izhodišče:
Po avtocesti A1 do Kopra in po cesti 11 čez Šmarje do vasi Dragonja, kjer zavijemo skozi vas proti dolini reke Dragonje. Ob odcepu ceste za Sv. Peter je manjše parkirišče, kjer pustimo vozilo.
Opis:
Pot je odlično označena. Najprej se vzpnemo v Sv. Peter, odkoder nadaljujemo v Novo vas in nato proti širokemu slemenu, na katerem se je namestila starodavna vas Krkavče. Iz nje sestopimo proti dolini Dragonje ter se na izhodišče vrnemo po starih poteh nad dolino.
Dolžina: 15 km Čas hoje
: 4 do 5 ur
Zahtevnostlahka tura
Potekv sredogorju, po dolini Skupni vzpon
: 580 m
TIC Piran, TIC Portorož
E-pošta :
|
<urn:uuid:b63345a9-df8d-4394-a59a-1a189f2cf5ec>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/?pohodnistvo=1103&lng=1&viewscale=20
|
2013-05-18T14:57:30Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368696382450/warc/CC-MAIN-20130516092622-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999931
|
Latn
| 75
|
{}
| 2.6
|
Brezovica, 1. september 2007 (Barje.net) – Prvo nedeljo v mesecu septembru so brezoviški lovci organizirali že 21. srečanje lovcev in kmetovalcev, ki imajo svoja zemljišča na področju Ljubljanskega barja. Pri koči v Vokah so ob prijetnem druženju razpravljali tudi o nekaterih težavah, ki jih divje živali povzročajo kmetovalcem.
V nedeljo popoldne se je pri lovski koči v Vokah zbralo veliko obiskovalcev. Izmed 130 povabljenih lovskih družin se jih je srečanja udeležilo kar 87. Prišli so tudi iz področja bivše Lovske družine Vič, ki se je pred leti pridružila Brezovici. V sproščenem okolju je beseda nanesla tudi na manj prijetno realnost, s katero se barjanski kmetovalci soočajo zaradi škode, ki jim jo povzroča divjad.
Predsednik Lovske družine Brezovica, Roman Bokavšek, je dejal, da je namen srečanja sicer predvsem druženje lovcev in kmetovalcev. Povedal pa nam je tudi nekaj dejstev. Na Barju namreč prevladuje visoka divjad, ki je v iskanju hrane našla zatočišče na njegovih velikih površinah. Pred desetletjem so se divje živali, kot je jelenjad, divji prašič in medved zadrževale na območju Rakitne, Ljubljanskega vrha in Borovnice, kjer je bilo dosti zaselkov in s tem tudi hrane. Sedaj pa je slika drugačna; tam prevladujejo le vikendi, kar je primoralo divjad, da se znajde drugače.
Ena izmed udeleženk srečanja, Anica Pikec, je povedala, da ima njihova družina njivo v Notranjih Goricah. Na koruzi jim delajo škodo v glavnem zajci in fazani. Obvestili pa so lovce tudi o leglu nutrij, ki so se razmnožile v okoliškem grabnu. Sama vidi tovrstna srečanja in druženje kot nekakšno nadomestilo za škodo, ki jim jo povzročajo živali, saj se je pred njo težko zavarovati in so se s tem že kar sprijaznili.
Lovci priporočajo kmetovalcem, da svoja zemljišča in pridelke pred neželenimi obiskovalci zaščitijo s strašili in povečajo nadzor na ozemlju. Človeška prisotnost namreč odganja živali. Lahko pa postavijo tudi zvočnike in s posnetki zvokov prelisičijo škodljivce.
Bokavšek pa je opozoril tudi na problem, da zavarovalnice v svoji ponudbi in naboru zavarovalni produktov ne ponujajo zavarovanja pred škodo, ki jo kmetovalcem povzročajo divje živali. Vodja odgovornostnih zavarovanj v Adriaticu Sovenici, Dejan Srše nam je razložil:"V preteklosti smo določen čas nudili tudi tovrstno kritje, vendar ni doseglo ustreznih ciljev, oz. ni bilo sprejemljivo ne za eno ne za drugo stran". Ker so bile škode na pridelkih zaradi divjadi zelo pogoste, so se povečevale tudi premije. Srše pojasnjuje: "Zaradi izredno visokega skodnega bremena so se tako tudi povecevale premije, ki v primerni visini glede na tveganje niso bile vec zanimive za naslovnike. Zato smo to kritje prenehali tržiti".
Lovci so se zato že obrnili po pomoč na Ministrstvo za okolje in prostor.
Vesna Pogačnik
|
<urn:uuid:d607bb0f-fcfd-4b40-8217-a5a41773b059>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://barje.net/arhiv.php?id=2096
|
2013-05-21T15:06:16Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700132256/warc/CC-MAIN-20130516102852-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 1
|
{}
| 2.6
|
Anadir (reka)
|Anadir
Анадырь
|Izvir||Stanovojski hrbet|
|Izliv||Anadirski zaliv, Beringovo morje|
|Države porečja||Rusija|
|Dolžina||1146 km|
|Nadmorska višina izvira||- m|
|Povprečni pretok||1000 m³/s|
|Površina porečja||191.000 km²|
Anadir izvira v osrednjem delu Anadirske planote na Stanovojskem hrbtu kot Ivaški ali Ivačno približno 67° severno in 171° vzhodno. Najprej teče v jugozahodni smeri, nato pa proti vzhodu. V zalivu Onemen Anadirskega zaliva se izliva v Beringovo morje.
V zgornjem toku je njena dolina ozka, v srednjem in spodnjem toku pa je ravna in na nekaterih delih ni posebej izrazita. V ustju doseže njena širina do 7 km. Glavni desni pritoki so: Jablon, Jeropol, Travka in Majn, levi pa: Činejvejem, Belaja in Tanjurer. Reka je plovna do naselja Markovo 570 km od ustja.
Področje, kjer teče Anadir, je redko naseljeno in prevladuje tundra, bogata z različnim rastlinskim svetom. Območje obkrožajo gore. Devet mesecev so tla pokrita s snegom, zmrznjene reke pa predstavljajo vozne poti. Na tem območju je živelo ogromno severnih jelenov. Število domačih jelenov se je po letu 1992 močno zmanjšalo zaradi reorganizacije in privatizacije državno vodenih kolhozov. Ker se je zmanjšalo število domačih severnih jelenov, se je povečala populacija divjih karibujev.
|
<urn:uuid:93c8f72f-5efa-46c6-9fb2-0f86bab95670>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Anadir_(reka)
|
2013-05-21T15:27:52Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700132256/warc/CC-MAIN-20130516102852-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999958
|
Latn
| 54
|
{}
| 2.9
|
Ceh
Vsako mesto je imelo en ceh vsakega poklica. Vsi obrtniki so morali biti člani ceha, drugače niso dobili obrtnega dovoljenja za izvajanje obrtne dejavnosti na področju mesta. V zameno so plačevali članarino, s katero se je ceh vzdrževal. Poleg izdaje obrtnega dovoljenja je ceh nadzoroval cene izdelkov, kvaliteto izdelkov, delovanje svojih članov, šolanje novih obrtnikov,... Ceh je imel določen kodeks obnašanja, ki so ga morali spoštovali člani. V primeru nespoštovanja pravil in kodeksa je ceh lahko naložil kršitelju globo, v skrajnem primeru pa tudi odvzem obrtnega dovoljenja.
Poleg stanovskega značaja je imel ceh tudi socialni značaj. Iz vplačane članarine in posebnih dajatev so izoblikovali obliko stanovske pomoči. Tako so dajali pokojnino ostarelim obrtnikom, denarno pomoč ovdovelim ženam in otrokom,...
|Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zunftwappen|
|Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zunfthaus|
|
<urn:uuid:7f6f14a1-7631-4bca-b89d-e9c58f71aa40>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ceh
|
2013-05-21T15:27:54Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700132256/warc/CC-MAIN-20130516102852-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000006
|
Latn
| 109
|
{}
| 2.7
|
V Sloveniji ima kultura poseben zgodovinski in družbeni pomen. Predvsem po zaslugi kulture in skupnega jezika – slovenščine- so se Slovenci izoblikovali in obstali kot narod. Jezik in kultura sta Slovencem skozi stoletja nadomeščala pomanjkanje lastne države in političnih institucij. Slovenija je ena izmed redkih, če ne pravzaprav edina država na svetu, ki ima za državni praznik dan kulture
.
V čast poetu
Dan kulture v Sloveniji zaznamujejo 8. februarja, na dan obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna
. Ta je v prvi polovici 19. stoletja ustvaril izjemne pesniške stvaritve, ki veljajo za vrhunsko evropsko romantiko. Ena izmed njih je tudi Zdravljica
, ki je slovenska uradna himna. Sporočilnost Prešernove poezije je imela vlogo pri pripravi prvega pravega nacionalnega političnega programa, ki je pomagal oblikovati slovensko nacionalno identiteto. Najvišje slovenske nagrade za najpomembnejše in najbolj odmevne dosežke v kulturi so vsakoletne Prešernove nagrade.
Zasluga protestanta
Enega izmed najpomembnejših temeljev slovenske kulture je postavil še en literat, sicer protestantski pastor Primož Trubar
, ki je leta 1550 izdal prvo knjigo v slovenščini. S tem je se je slovenščina uradno pridružila evropskim književnim jezikom.
Moč pisane besede in verzov
Književna dela so imela posebno mesto v slovenski kulturi tudi v 20. stoletju, ko so pomemben pečat pustili denimo dramatik Ivan Cankar
, pesnik Srečko Kosovel
in sodobni pesniki kot so Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Dane Zajc
ter pisatelji Vitomil Zupan, Drago Jančar, Boris Pahor
in Lojze Kovačič
. Številna njihova dela so prevedena v več evropskih jezikov.
Pomen knjige v slovenski kulturi potrjujeta tudi podatka, da je Slovenija po številu tiskanih knjig na prebivalca na vrhu evropske lestvice. V letu 2010 je bila Ljubljana po izboru organizacije Unesco svetovna prestolnica knjige. Maribor pa je bil leta 2012 evropska prestolnica kulture
.
Stebri kulture
Slovenija ima zelo dobro razvito mrežo kulturnih ustanov, organizacij in združenj, ki so primerljive s kulturno najbolj razvitimi evropskimi državami. Slovenska filharmonija
je med najstarejšimi v evropskem prostoru, saj je stara že preko tristo let.
V Sloveniji sta poklicni operno baletni hiši
v Ljubljani in Mariboru ter številna poklicna gledališča. Med njimi so pomembna Slovensko narodno gledališče Drama, Mladinsko gledališče
in Lutkovno gledališče v Ljubljani.
Kulturno življenje je zelo pestro in bogato v muzejih, galerijah in kulturnih centrih, med katerimi ima osrednjo vlogo Cankarjev dom
v Ljubljani.
Predvsem v poletnem času se v Sloveniji zvrsti nekaj vrhunskih festivalov – Ljubljanski festival
v Križankah, festival stare glasbe v Brežicah, Primorski kulturni festival
in niz kulturnih prireditev pod okriljem Imago Sloveniae
. Zelo priljubljen je tudi Festival Lent
v Mariboru.
V Sloveniji je kar 45 stalnih galerij in prek 800 prostorov, kjer so stalno ali občasno predstavljene razstave upodabljajoče umetnosti. V Ljubljani sta najpomembnejši Moderna galerija
z eksponati moderne umetnosti in Narodna galerija
z zbirko starejše slikarske umetnosti. Slovenska slikarska umetnost je v prvi polovici 20. Stoletja z impresionizmom
postala znana v vsej Evropi, po drugi svetovni vojni pa je zaslovela zlasti Ljubljanska grafična šola.
Glasba
V Sloveniji deluje pet profesionalnih orkestrov
in vrsta glasbenih umetnikov, ki so znani tudi zunaj slovenskih meja. Velike koncertne dvorane so v Cankarjevem domu
, kulturnem in kongresnem centru, ki vsako leto pripravi blizu tisoč prireditev.
Slovenska narodnozabavna glasba je dosegla vrhunec s harmoniko in ansamblom Slavka Avsenika
, vrhunec zborovskega petja
je vsakoletni festival v Stični, po vsem svetu pojejo in plešejo člani folklorne skupine Franceta Marolta.
Sodobni kulturni utrip klasične glasbe zaznamujejo Slovenska filharmonija, še posebej pa vrhunski glasbeni umetniki - flavtistka Irena Grafenauer
, pianistka Dubravka Tomšič
in sopranistka Marjana Lipovšek.
V moderni alternativni glasbi je bila po svetu v minulih nekaj desetletjih zelo vplivna skupina Laibach
. Vse bolj mednarodno prepoznaven postaja etno - pop izvajalec Magnifico
. Velikana slovenske sodobne popularne glasbe ste še Vlado Kreslin
in skupina Siddharta
. Tudi slovenski didžeji so cenjeni gostje svetovnih plesišč, med njimi izstopa DJ Umek.
Arhitektura
Med del slovenske kulture lahko štejemo tudi arhitekturo. Najslavnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik
je bil pionir moderne slovenske in evropske arhitekture 20. stoletja. Ljubljana je prepoznavno zaznamovana z njegovo arhitekturo. Mnogi Plečnikovi učenci so v svojem delu v 2. polovici prejšnjega stoletja dostojno nadaljevali s Plečnikovim izročilom.
Mednarodni kulturni dogodki
V Sloveniji vsako leto poteka še vrsta drugih prireditev, ki so znane zunaj državnih meja. Omenimo denimo le Exodos plesni festival
v Ljubljani, festival uličnega gledališča imenovan Ana Desetnica, PEN srečanje
na Bledu in literarni festival Vilenica
pri Sežani.
Če povzamemo: Izbor kulturnih prireditev, festivalov, koncertov in razstav po Sloveniji je zelo velik in zadovolji tudi najzahtevnejše goste.
Podpora države
Kulturne dejavnosti v Sloveniji so zaradi razmeroma majhnega tržišča deležne občutne podpore in subvencij vlade (približno dve tretjini vseh potrebnih sredstev) in sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti. Zanimiv je podatek, da kulturne dejavnosti prejmejo manj kot 10 odstotkov sredstev od potrošnikov oziroma obiskovalcev kulturnih prireditev. Izjema je seveda zabavna industrija, denimo rockovska in jazz glasba, kjer so umetniki pri zagotavljanju zaslužka prepuščeni svoji iznajdljivosti.
|
<urn:uuid:b33e8c18-d666-4786-be3e-3a9b596af768>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/?umetniske_razstave=0&lng=1
|
2013-05-21T15:07:31Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368700132256/warc/CC-MAIN-20130516102852-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000005
|
Latn
| 2,152
|
{}
| 3.8
|
Rožna Dolina, 5000 Nova Gorica
V Sloveniji lahko zasledimo le nekaj kulturne dediščine povezane z Židi in sicer so to večinoma pokopališča oziroma nagrobniki s hebrejskimi napisi. Take primere židovskih pokopališč najdemo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in zelo lepo ohranjeno pokopališče v Rožni Dolini pri Novi Gorici. Pokopališče je bogato tako v zasnovi kot v detajlih, odlikuje pa ga preglednost in krajinska zaključenost.
V pisnih virih so Židje v Gorici prvič omenjeni leta 1316. Leta 1648 so ustanovili geto in kot kaže že zelo zgodaj oblikovali tudi svoje pokopališče. Po podatkih židovske skupnosti v Gorici, ki je danes priključena v Izraelitsko skupnost v Trstu, so najstarejši nagrobniki stari okrog 800 let, kar pomeni, da je židovska skupnost obstajala v Gorici že pred pridobitvijo mestnih pravic in da je nato pokopavala na lastnem pokopališču vse srednji in novi vek.
Pokopavanje na posebnem pokopališču je bilo skozi dolga stoletja pogojeno z večkrat nestrpnim odnosom evropskega prebivalstva do Židov pa tudi z židovskim izročilom - talmudom, ki zahteva pokop izven naselja v naravnem okolju. Pokopališče je bilo ob severovzhodni vpadnici v mesto in tu se je organsko širilo. Dolga leta se ni spreminjalo.
Spremembe so nastopile v 19. stoletju, ki je prineslo veliko socialno razlikovanje tudi med Židi ter njihovo močnejšo prisotnost v družbenem dogajanju. Odraz tega so različno oblikovane grobnice. Židje so tu pokopavali do konca 2. svetovne vojne. Sedanja lokacija pokopališča je iz leta 1881 ko so s pomočjo gospoda Giacoma Bolaffia prenesli 27 nagrobnikov iz starega pokopališča na sedanje. Zgodovini pokopov lahko sledimo po napisih - epigrafih, ki jih delimo v 4. obdobja, in sicer:
1. obdobje - od 13. do 15. stoletja, ohranjena napisa iz leta 14060 in iz leta 1450,
2. obdobje - od. 16 do 17. stoletja, ohranjena napisa iz leta 1617 in 1652,
3. obdobje - od leta 1732 do leta 1829, ohranjenih je 16 napisov, leta 1881, pa so bili nagrobniki preneseni iz starega na novo pokopališče
4. obdobje - od leta 1829 do danes, ohranjenih skoraj 900 plošč.
Židovsko pokopališče v Rožni Dolini je eno redkih na slovenskih tleh. Zaradi svoje lokacije, starosti nagrobnikov in njihove umetnostnozgodovinske vrednosti je spomenik nacionalnega pomena.
|
<urn:uuid:e31ab5dd-3563-4d20-a82c-1e9f446ba4b8>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/si/pokopalisce/%C5%BDidovsko-pokopali%C5%A1%C4%8De-a41n%7Bposition:absolute;clip:rect(478px,auto,auto,478px);%7D-fax.htm?pokopalisce=3812&lng=1
|
2013-05-23T23:46:37Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368704075359/warc/CC-MAIN-20130516113435-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.00001
|
Latn
| 402
|
{}
| 3.4
|
Koželjnična upogibalka zapestja
Koželjnična upogibalka zapestja (latinsko musculus flexor carpi radialis) je mišica podlakti. Kito mišice ovija ovojnica synovialis tendinis m. flexor carpi radialis. Skupaj z brahioradialno mišico omejujeta na volarni strani podlakti radialni žleb (sulcus antebrahii radialis). Mišica izvira iz medialnega epikondila nadlahtnice na volarni strani ter se narašča na volarno stran baze 2 in 3 dlančnice.
Funkcija mišice je volarna fleksija, radialna abdukcija, pronacija podlakti in fleksija v komolčnem sklepu.
|
<urn:uuid:6d86605f-7c8b-4a7a-876a-aa9977c25090>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%BEeljni%C4%8Dna_upogibalka_zapestja
|
2013-05-26T07:38:49Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368706637439/warc/CC-MAIN-20130516121717-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.993495
|
Latn
| 66
|
{}
| 2.8
|
Bolgarščina
Bolgarščina je skupaj z makedonščino, romunščino, albanščino in nekaterimi narečji srbščine povezana v t.i. balkansko jezikovno zvezo. Zato ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale slovanske jezike, med drugim določno obliko samostalnikov in pridevnikov, ki je tvorjena s sufiksiranim določnim členom: nedoločno žena - določno ženata, kjer ima končnica -ta podoben pomen kot člen -en/-et v danskem primeru kvinde - kvinden (žena).
Bolgarska pisava je cirilica. Abeceda je pravzaprav enaka ruski, le da je brez ruskih črk ë (jo), э (e) in ы(y). Vsak nabor znakov, ki je primeren za zapis ruščine, je torej primeren tudi za zapis bolgarščine. S pravopisno reformo leta 1945 sta bili iz bolgarske cirilice umaknjeni črki jat (Ѣ, ѣ) in veliki jus (Ѫ, ѫ).
|Bolgarščina (български / (bulgarski))|
|Države:||Bolgarija in okolica|
|Govorni predeli:||Balkanski polotok|
|Skupaj govorcev:||9 milijonov|
|Na svetu:||88.|
|Rodovna
razvrstitev:
|indoevropski
|Uradni položaj|
|Uradni jezik:|| Bolgarija
Evropa
Gora Atos
|Jezikovne manjšine:|| Srbija
Romunija (Banatska bolgarščina)
Ukrajina
|Jezikovni kodi|
|ISO 639-1||bg|
|ISO 639-2||bul|
|SIL||BLG|
|Velika črka||Mala črka||izgovorjava|
|А||а||a|
|Б||б||b|
|В||в||v|
|Г||г||g|
|Д||д||d|
|Е||е||e|
|Ж||ж||ž|
|З||з||z|
|И||и||i|
|Й||й||j|
|К||к||k|
|Л||л||l|
|М||м||m|
|Н||н||n|
|О||о||o|
|П||п||p|
|Р||р||r|
|С||с||s|
|Т||т||t|
|У||у||u|
|Ф||ф||f|
|Х||х||h|
|Ц||ц||c|
|Ч||ч||č|
|Ш||ш||š|
|Щ||щ||št|
|Ъ||ъ||polglasnik (včasih prečrkovan tudi v â)|
|Ь||ь||gl. spodaj|
|Ю||ю||ju|
|Я||я||ja|
V marsikaterem tujem viru črke 'ь' (tanki jer) sploh ne navajajo. Ta črka kljub vsemu obstaja in lahko stoji le med soglasnikom in črko 'о' ter mehča soglasnik.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
|Poglejte si besedo bolgarščina al Bolgarščina v Wikislovarju, prostem slovarju.|
|
<urn:uuid:548ee483-f969-46f2-9712-c847c555074b>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Bolgar%C5%A1%C4%8Dina
|
2013-05-23T02:19:10Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368702749808/warc/CC-MAIN-20130516111229-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999636
|
Latn
| 1
|
{}
| 3.3
|
Obsežnemu ozemlju jugovzhodne Slovenije dajejo posebno slikovitost vinorodni griči in cerkvice, grajska poslopja in samostani, mogočni gozdovi in nežni brezovi gaji. Dolenjska, ki si prek slikovitih Gorjancev podaja roko z Belo krajino, ter na zgornjem delu s Posavjem. Je dežela neštetih možnosti oddiha, raziskovanja in užitka, ogleda naravnih posebnosti ter mnogih postojank na poteh dediščine in na vinskih cestah. Ribnica
, zibelka dolenjskega suhorobarstva, vabi z Ribniškim gradom
z etnološkim muzejem. Tradicionalne obrti si je mogoče ogledati v mestnih delavnicah in na številnih prireditvah. V Kočevju
, ki je središče enega najbolj goznatih predelov Evrope, je priložnost za ogled pragozdnega rezervata v Kočevskem Rogu
, za obisk Ledene jame ali Željnskih ja, ter za sprostitev ob jezeru ali ob reki Rinži. Urejene so pohodniške, učne, kolesarske in konjeniške poti. Kdor išče odmaknjene dežele, mora obiskati Kostelsko. V skrivnostno deželo nad sotesko reke Kolpe vabi grad Kostel
z bližnjim legendarnim slapom Nežica. Pravljična dežela Petra Klepca ima svoje središče v Osilnici
, dolini s sedmimi cerkvami in raznoterimi možnostmi za oddih: od vodnih športov na Kolpi do pohodniških in kolesarskih poti.
Kdor želi proti jugu potovati z vodami, se bo iz središča Slovenije odpravil za reko Krko
. Od izvira v Krški jami do Žužemberka
, kraja z enim najslikovitejših gradov v Sloveniji, se reka, ki je nekdaj gnala mlinska kolesa, prebija čez pragove, ki zdaj privlačijo kajakaše in kanujiste pa tudi ribiče. Drugačna doživetja ponuja Krkin pritok Temenica, ki prek slikovite doline suhih strug, požiralnikov in brezen vabi v Trebnje
in Mirno peč
.
Reka Krka daje značilno podobo Novemu mestu
, dolenjski metropoli na sedmih gričih. Nedaleč od mesta številnih kulturno-zgodovinskih in sakralnih spomenikov so Dolenjske Toplice
, edini slovenski otoški grad Otočec
sredi Krke ter Šmarješke Toplice
. Bližina Gorjancev obljublja doživetja pohodnikom, kolesarjem in lovcem, Trška gora
nad mestom pa dokazuje, da smo v vinorodni deželi slovitega slovenskega posebneža - cvička.
Tradicije žlahtnih opojnosti, ki jih povezujejo vinske poti, so značilne tudi za Belo krajino, kamor vabijo Semič, Metlika
in Črnomelj
. V bližini Metlike so Rosalnice
z znamenitimi Tremi farami
- tremi gotskimi romarskimi cerkvami iz 14. ali 15. stoletja, stisnjene za skupnim obzidjem. V vasi Rožanec
je iz rimskih časov ohranjeno svetišče sončnega boga Mitre. Okolica Črnomlja vabi s Krajinskim parkom Lahinja.
Tam čez Gorjance, ki zamejujejo Belo krajino, pa se ob Krki vse do njenega izliva v Savo nadaljuje Dolenjska: iz konjeniškega Šentjerneja
vodi v Pleterje
z znamenito kartuzijo.
|
<urn:uuid:a8eb17e5-1d2c-4ea6-b7d5-e54881a8298b>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/?_ctg_regije=13&lng=1
|
2013-05-23T02:48:50Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368702749808/warc/CC-MAIN-20130516111229-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000003
|
Latn
| 316
|
{}
| 3.1
|
Vozila z elektirčnim pogonom so dandanes v vse večjem porastu. Iz vseh koncev poslučamo besede, kot so “ekološko”, “zeleno”, “nizek CO2 indeks” in podobno. Električna vozila dandanes že lahko konkurirajo določenemu segmentu vozil, ki so bila še pred desetletjem ali dvema povsem v domeni vozil z notranjim izgorevanjem. Z razvojem visoko zmogljivih akumulatorjev ter brezkrtačnih enosmernih motorjev in ustreznih krmilnikov je tako prišel čas, ko lahko električna vozila dejansko konkurirajo “klasičnim”.
|
<urn:uuid:b3b232d5-5aec-4af3-b30b-80e18302ff66>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.ecat.si/elektricna-vozila/
|
2013-05-25T10:23:30Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705936437/warc/CC-MAIN-20130516120536-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000009
|
Latn
| 1
|
{}
| 3.3
|
Divaška jama leži tik ob cesti Divača Lokev in je od Divače oddaljena približno en kilometer.
Leta 1884 jo je odkril Gregor Žiberna, imenovan Tentava, že tri leta zatem so jo uredili za turistični obisk. Tentava se je prvi spustil še v številne jame, med njimi tudi v 180 m globoko vhodno brezno Kačne jame, ki leži nedaleč stran od Divaške jame in vodi do podzemnega toka Reke. S tem se je proslavil kot veliki raziskovalec kraškega podzemlja ob koncu 19. stoletja.
Jama je eden najstarejših ohranjenih rovov reke Reke, ki danes nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame.
Ogled Divaške jame je zanimiv, saj je z množico udornih dolin in brezen v okolici Divače del nekdaj aktivnega jamskega sistema, ki ga je na tem območju oblikovala Reka. Je izvrstna priložnost za spoznavanje in razumevanje razvoja kraških pojavov na Divaškem krasu. Skozi dolgo geološko zgodovino se je skoraj v celotnem rovu odložilo veliko sige, ki z zanimivimi tvorbami krasi njeno notranjost.
Že v preteklosti so Divaško jamo obiskovale znane osebnosti. Med njimi velja izpostaviti prestolonaslednika princa Rudolfa, po katerem se je nekaj časa tudi imenovala, in slovitega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Slednjega je zlasti pritegnila osebnost vodnika Gregorja Žiberne, v katerem je videl propadlega genija.
Ker ni osvetljena, vas med stalagmite, sigaste kope, ciprese, zavese in sveče v soju baterijskih svetilk popeljejo izkušeni jamarji.Priporočamo vam planinsko obutev.
Dostop do jame: Sledimo tablam ob cesti Divača–Lokev. Obiščete jo lahko tudi tisti, ki v Divačo prispete z vlakom. S tamkajšnje železniške postaje pridemo do Divaške jame po učni poti Risnik skozi kraški gozd in mimo velikih udornih dolin.
Jamo je mogoče obiskati tudi izven urnika po predhodni najavi. Posebnost ponudbe:
Največje bogastvo jame je Zakladnica z belo-rdečimi zavesami, helektitnimi izrastki in velikimi kristali.
Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača
p.p. 12
6215
Divača
Telefon : 031 522 785
Telefon 2 : 041 498 103
E-pošta :
Spletna stran : www.divaska-jama.info
GPS Northing (N) : 45,6751
GPS Easting (E) : 13,9505
|
<urn:uuid:91830602-6d60-4649-b814-21697c9adfdd>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://www.slovenia.info/si/kraska-jama/Diva%C5%A1ka-jama.htm?kraska_jama=4313&lng=1
|
2013-05-25T10:24:32Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368705936437/warc/CC-MAIN-20130516120536-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999995
|
Latn
| 1
|
{}
| 3
|
Nove funkcije OpenType, ki so na voljo v programu Microsoft Word 2010 in jih lahko uporabljate s pisavo, ki podpira te funkcije, zagotavljajo visoko kakovost natisnjenih dokumentov.
Med funkcije OpenType spadajo ligature, možnosti razmika med številkami, možnosti številskih oblik in nabori slogov.
V tem članku
Uporaba funkcij OpenType
- Na zavihku Osnovno kliknite zaganjalnik pogovornega okna Pisava.
- Kliknite zavihek Dodatno.
- V razdelku Funkcije OpenType izberite želene možnosti.
Na vrh strani
Funkcije OpenType
Oblikovalci pisav pri ustvarjanju pisav pogosto dodajo oblike za posebne funkcije. Izbrane pisave OpenType vključujejo nekatere ali vse spodaj navedene funkcije, podrobnosti o tem pa najdete pri ponudniki pisav. Pri teh pisavah lahko te funkcije uporabite v svojem besedilu, da bo videz besedila bolj dovršen in da ga bo lažje prebrati.
Pisave v Microsoftovi zbirki ClearType – Calibri, Cambria, Candara, Consolas, Constantia in Corbel – na primer vsebujejo različne funkcije OpenType, vključno s pomanjšanimi velikimi črkami, ligaturami, številskimi oblikami in razmikom med številkami. Gabriola, novejša pisava, ki je bila prvič na voljo v sistemu Windows 7, vključuje še večjo podporo za funkcije OpenType, vključno z uporabo številnih naborov slogov.
Možnosti ligatur
Ligatura je kombinacija znakov, napisana kot glif, ki je napisan kot en sam znak. Ligature so najpogosteje sestavljene iz parov črk. Standard OpenType določa štiri kategorije ligatur, vendar pa se oblikovalec pisave odloči, za katero bo zagotovil podporo in v katero skupino bo vključil poljubno kombinacijo znakov. Spodnji opisi so priporočila o posamezni vrsti ligature, ki jo je mogoče uporabljati.
Le standardne Standardni nabor ligature se razlikuje glede na jezik, vendar vključuje ligature, ki so po mnenju večine tipografov in oblikovalcev pisav primerne za ta jezik. V angleščini so pogoste ligature povezane na primer s črko »f«, ogledate pa si jih lahko v besedni zvezi »five spiffy flowers«.
Standardne in kontekstualne Kontekstualne ligature so ligature, ki so po mnenju oblikovalcev primerne za uporabo s to pisavo, vendar niso standardne. Kombinacija standardnih in kontekstualnih ligatur ponuja nabor ligatur, ki naj bi bil po mnenju oblikovalca pisave primeren za splošno rabo.
Zgodovinske in poljubne Zgodovinske oblike so ligature, ki so bile nekoč standardne, vendar pa se ne uporabljajo več pogosto v jeziku. Uporabiti jih je mogoče za prikaz učinka določenega obdobja. Poljubne ligature so ligature. ki so jih oblikovalci pisav vključili za posebne namene. Zgodovinske ali poljubne ligature boste najverjetneje uporabili le za del besedila. Nekatere zgodovinske ligature si lahko ogledate na primeru angleške besedne zveze »check your fast facts on Fiji Islands«.
Vse V besedilu so uporabljene vse kombinacije ligatur, ki so na voljo za pisavo.
Možnosti razmika med številkami
Privzeto Oblikovalec posamezne pisave opredeli privzeti razmik med številkami.
Spremenljivo Razmik med številkami je večji kot razmik med črkami, pri čemer je tudi širina različna. Številka 8 je na primer širša kot številka 1. Ta razmik omogoča lažje branje številk v besedilu. Candara, Constantia in Corbel so primeri treh Microsoftovih pisav, ki privzeto uporabljajo spremenljivi razmik.
V obliki tabele Širina vseh številk je enaka. To pomeni, da so na primer v stolpcu tabele vse številke, sestavljene iz treh števk, poravnane. Razmik v obliki tabele je uporaben tudi za matematiko. Cambria, Calibri in Consolas so primeri treh Microsoftovih pisav OpenType s privzetim razmikom v obliki tabele.
Možnosti številskih oblik
Privzeto Oblikovalec posamezne pisave opredeli privzeto obliko številke.
Enaka višina številk Ta funkcija zagotavlja, da je višina vseh številk enaka in da se številke ne raztezajo pod osnovno vrstico besedila. Številke z enako višino je lažje prebrati v tabelah, poljih ali obrazcih. Cambria, Calibria in Consolas so primeri treh Microsoftovih pisav OpenType, ki so privzeto nastavljene na enako višino številk.
Stari slog Pri oštevilčevanju s starim slogom so vrstice znakov nad vrstico besedila ali pod njim (tako da je številke lažje prebrati). Nekatere številke, kot sta 3 in 5, se lahko na primer raztezajo pod osnovno vrstico ali so usredinjene višje v vrstici. Candara, Constantia in Corbel so primeri treh Microsoftovih pisav OpenType, ki so privzeto nastavljene na oštevilčevanje s starim slogom.
Možnosti nabora slogov
Videz besedila lahko spremenite tako, da v besedilu uporabite različne nabore slogov. Oblikovalec pisave lahko v določeno pisavo vključi do 20 naborov slogov, v vsakega od teh naborov slogov pa je lahko vključen poljuben podnabor znakov pisave.
Če ste za oblikovanje besedila uporabili na primer pisavo Gabriola, lahko izbirate med 7 nabori slogov, od katerih se pri vsakem spremeni oblikovanje posameznih znakov v besedilu.
Če so v nabor slogov vključene druge funkcije, na primer nadomestni konteksti, bodo te funkcije aktivirane kot del izbora tega nabora slogov.
Ko kliknete številko nabora na seznamu Nabori slogov, se v oknu Predogled prikaže predogled besedila.
Privzeto Oblikovalec posamezne pisave opredeli privzeti nabor slogov.
1–20 Nabore slogov zagotovi oblikovalec pisave. Vse pisave ne ponujajo več različnih naborov slogov.
Besedilo v pisavi Gabriola z uporabljenim privzetim naborom slogov
Isto besedilo z uporabljenih naborom slogov 4
Isto besedilo z uporabljenih naborom slogov 5
Isto besedilo z uporabljenih naborom slogov 6
Uporaba nadomestnih kontekstov
To polje potrdite, če želite zagotoviti natančnejše oblikovanje črk ali kombinacije črk glede na znake, ki so okrog želenih znakov. S to funkcijo lahko zagotovite skript, ki bo videti bolj pristen in tekoč. Z nadomestnimi konteksti lahko zagotovite tudi posebne oblike črk na začetku ali koncu besede, ob ločilu ali celo na koncu odstavkov.
Nekatere pisave vključujejo nadomestne kontekste za celotne besede, kot sta na primer angleški besedi »of« in »the«.
Besedilo v pisavi Segoe Script
Isto besedilo z uporabljenim nadomestnim kontekstom. Razlika je komaj opazna. Vidite jo lahko v obliki črke h.
Opomba Word 2010 ne podpira nadomestnih kontekstov na koncu vrstice, ki ji sledi samodejni prelom strani.
Na vrh strani
|
<urn:uuid:6cfb04a2-697d-42ec-b21a-10f7f058dc4f>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://office.microsoft.com/sl-si/word-help/moznosti-funkcij-opentype-v-pogovornem-oknu-pisava-HA101809106.aspx?CTT=5&origin=HA010372687
|
2013-06-19T23:47:56Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368709906749/warc/CC-MAIN-20130516131146-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000008
|
Latn
| 24
|
{}
| 2.9
|
Obleganje Konstantinopla (674-678)
Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.
Umajadski kalif Muavija I., ki je prišel na arabski prestol po državljanski vojni, je leta 674 poslal svojega sina Jazida oblegat Konstantinopel. Umajadi niso mogli prodreti preko Teodozijevega obzidja, zato so z blokado ob Bosporju zaprli oskrbovalne poti. Bližajoča se zima je napadalce prisilila k umiku.
Tik pred obleganjem je sirijski krščanski begunec Kalinik (Callinicus) iz Baalbeka iznašel novo uničujoče orožje, ki je postalo znano kot grški ogenj. Leta 677 ga je bizantinska mornarica uporabila v zmagoviti pomorski bitki v Marmarskem morju, ki je prebila blokado in omogočila oskrbovanje mesta po morju, medtem ko je arabska oblegovalska vojska pozimi stradala.
|
<urn:uuid:7d730483-aa55-46e4-9e6f-e0d29609c77a>
|
CC-MAIN-2013-20
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/Obleganje_Konstantinopla_(674-678)
|
2013-06-20T00:25:20Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-20/segments/1368709906749/warc/CC-MAIN-20130516131146-00025-ip-10-60-113-184.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 0.999864
|
Latn
| 55
|
{}
| 3.3
|
Noč čarovnic
Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow's Eve oziroma Hallow Eve (Večer vseh svetih oziroma Večer pred vsemi svetimi). Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu kot na primer na Irskem, ZDA, Kanadi, Angliji, Avstraliji in Novi Zelandiji. Ustreza nekako katališkemu prazniku Vseh svetih. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (po navadi čarovnice in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buče, v katero se nato vstavi sveča.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Stari Kelti so 1. novembra slavili začetek novega leta, a proslava je bila namenjena bogu Sonca, včasih pa tudi gospodarju smrti (Samhainu). Verjeli so, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom Rimljanov, je dan mrtvih dobil stalen datum. V noči pred tem dnem, po starem rimskem verovanju sodeč, je črni bog lova Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje pomladi in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi ki spijo in dušami umrlih. V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli repe, pese ali krompir, ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezana buča, v angleško govorečem svetu jo imenujejo Jack-o'-lantern, glavni simbol praznika.
Legenda o Jack-o'-lanternu[uredi | uredi kodo]
Običaj izrezovanja buč izhaja iz irske legende o kovaču Jacku, znanem po svoji domišljavosti in skopušnosti. Ena od teh zgodb pravi, da je pretental vraga tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag mu je ustregel tako, da se je spremenil v kovanec, s katerim bi kovač plačal pijačo. Prebrisani kovač pa je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel križ, zaradi katerega se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Ko je vrag Jacku obljubil, da 10 let ne bo izterjal njegove duše, ga je izvlekel iz žepa. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral tako, da ga je zaprosil, naj mu da jabolko iz stebla, a v trenutku, ko se je vrag spremenil v steblo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj. Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v Raj, a na vratih v Pekel ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, katero je izdolbel, in vanjo vstavil žerjavico. Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbljeno repo v mraku. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi.
|
<urn:uuid:de2acb0c-3ccb-4fd5-80ce-9dafc16d39e0>
|
CC-MAIN-2013-48
|
http://sl.wikipedia.org/wiki/No%C4%8D_%C4%8Darovnic
|
2013-12-04T19:07:43Z
|
s3://commoncrawl/crawl-data/CC-MAIN-2013-48/segments/1386163037167/warc/CC-MAIN-20131204131717-00043-ip-10-33-133-15.ec2.internal.warc.gz
|
slv
| 1.000001
|
Latn
| 114
|
{}
| 3.3
|
End of preview. Expand
in Data Studio
README.md exists but content is empty.
- Downloads last month
- 302